Prijavi se z GoogleID

»

Kje se obirajo optične povezave v čipu?

IEEE Spectrum - Pred poldrugim desetletjem je kazalo, da se optične povezave nezadržno bližajo notranjosti računalniške škatle in da je zgolj še vprašanje let, preden bodo vlakna vgrajena v matične plošče, nemara pa bo svetloba prenašala bite celo znotraj procesorjev. Iz tega seveda ni bilo nič. Tudi danes se svetloba ustavi na eni strani pri modemu, na drugi pa pri glavnem stikalu strežniške omare, dalje pa pelje baker.

Zanimiv člančič na IEEE Spectrumu se poglobi v razloge za takšno stanje. Svetloba ima precej večjo valovno dolžino od elektrona, zaradi česar so logični elementi, ki bi jo uporabljali, kratkomalo preveliki - svetlobna logična vrata so desettisočkrat večja od današnjih električnih tranzistorjev! Zato se...

1 komentar

Prek optičnega vlakna prenesli 661 Tb/s

Nature - Po modernih optičnih vlaknih se že sedaj prenašajo ogromne količine podatkov, a tehnologija napreduje in raziskovalci razvijajo metode za še hitrejši prenos. Navsezadnje današnji internet v povprečju pošilja več sto terbitov podatkov na sekundo, za kar porabimo kar osem odstotkov vseh proizvede električne energije. Ker potrebe rastejo, se gleda v prihodnost. Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so pokazali, kako lahko po enem optičnem vlaknu prenesemo 661 Tb/s podatkov na sekundo.

Praktične omejitve dandanes predstavljajo laserji, ki imajo približno 30-odstotno učinkovitost. Tipični laserji za prenos podatkov po optičnih vlaknih porabijo 70 mW energije, kar se en sliši veliko. Toda za povečanje kapacitete se...

28 komentarjev

MIT in DARPA razvila lidar v čipu

IEEE - Z razmahom avtonomnih vozil, letalnikov in podobnih strojev se je nenadoma povečala potreba po učinkovitih sistemih lidar, ki jih ta vozila uporabljajo kot oči. Lidar je svetlobna različica radarja, torej sistem za zaznavanje ovir in okolico na podlagi oddajanja in sprejema odbitih valov. Medtem ko radar deluje z radijskimi valovi, od koder ima tudi ime, uporablja lidar vidno svetlobo. Ta ima bistveno manjšo valovno dolžino, kar omogoča večjo natančnost oziroma boljšo zrnatost pogleda. Univerza MIT in ameriška agencija DARPA sta razvili lidar na čipih, s čimer se odpirajo povsem nova polja uporabe te tehnologije.

Radarji in lidarji imajo enak problem kot človeške oči - vidijo le v smer, v katero gledajo. V praksi to pomeni, da imajo moderni sistemi lidar obsežen mehanski sklop, ki skrbi za stalno vrtenje...

6 komentarjev

Procesor, ki s pomnilnikom komunicira optično

Nature - Podatki se v računalništvu trenutno prenašajo na dva načina. Sorazmerno visoke hitrosti med komponentami dosegamo z bakrenimi povezavami, po katerih potujejo elektroni. To je preizkušen, delujoč in doslej tudi edini možen način, ki pa ni najhitrejši in predvsem ni varčen. Ne porabi namreč malo energije, ki se v končni fazi vedno pretvori v toploto, prav tako pa hitrosti z naraščajočo razdaljo hitro padajo. Na drugi strani imamo optične povezave med kontinenti, po katerih podatki v obliki svetlobe z minimalnimi izgubami s svetlobno hitrostjo potujejo stotine kilometrov. Raziskovalci z MIT-a, Berkeleyja in iz IBM-a so sedaj pokazali, kako lahko pristopa združimo. Z drugimi besedami: izdelali so delujoč čip, ki za komunikacijo uporablja...

15 komentarjev

Intel predstavil prototip optične povezave s 50 Gbps

CNet - Intel je predstavil prototip ultrahitrega sistema z optičnimi vlakni, ki imajo silicijeve čipe z integriranimi laserji in detektorji ter omogočajo hitrosti do 50 Gbps, kar naj bi v prihodnosti razširili do 1 Tbps. Za razliko od trenutnih sistemov prototip ne uporablja ločenih komponent za generacijo in detekcijo svetlobnih pulzov, marveč ima te vgrajene na isti kos silicija kot ostale komponente. Mario Paniccia iz Intelovega laboratorija za fotoniko pojasnjuje, da je ključ prav v izdelavi laserja iz silicija. Pred šestimi leti nihče ni verjel, da je to sploh moč izvesti, sedaj pa je glavno vprašanje, kako jih povezati z optiko.

Za prikaz so uporabili štiri različne laserje, ki so delovali vsak pri svoji valovni dolžini,...

5 komentarjev

Znani Nobelovi nagrajenci za medicino in fiziko

Kromosomi s telomerami v belem

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

6 komentarjev