Slo-Tech - Da je na Mesecu voda, ni novost, saj je NASA že pred dobrim desetletjem ugotovila, da je v osojnih delih kraterjev blizu polov led. A to so bila temna, soncu odmaknjena področja, kjer je vladal hlad. V najnovejši številki Nature Astronomy pa NASA poroča, da so sledove vode odkrili tudi na osvetljenih delih Meseca.

SOFIA (Stratospheric Observatory for Infrared Astronomy), torej leteči observatorij na Boeingu 747SP, je potrdil, da je na osvetljeni površini Meseca voda. Običajno gleda daleč v vesolje, to pot pa so ga usmerili proti Mesecu. Molekule vode je zaznal v kraterju Clavius, ki je eden največjih kraterjev in je viden z Zemlje, predvsem pa vanj pada sončna svetloba. Da je tam vodik, je bilo že jasno, a niso vedeli, ali je vezan v vodo ali v bližnjega sorodnika, tj. hidroksilni radikal (OH). Novi rezultati potrjujejo, da gre za vodo, ki je prisotna v koncentracijah od 100 do 412 ppm. To je zelo malo, saj je v Sahari stokrat več vode, so pojasnili.

SOFIA je na višini okrog...

Slo-Tech - Raziskovalci mednarodnega združenja Deep Carbon Observatory so predstavili prve prelomne izsledke desetletnega programa raziskav živih organizmov v Zemljini skorji, ki je pokazal obsežnejši in zanimivejši ekosistem od predvidenega.

Medtem ko je življenje na kopnem in v morjih razmeroma dobro popisano, pa je tisto globoko pod površjem za nas še vedno ogromna neznanka. Toda tehnološki napredek v vrtanju v zemeljsko skorjo in prepoznavanju mikroskopsko majhnih organizmov nam pričenja naposled ponujati pogled tudi tja, kamor smo doslej potovali samo v romanih Julesa Verna. Deep Carbon Observatory, mednarodna skupina več kot 1200 strokovnjakov iz 52-tih držav, ki vključuje geologe, biologe,...

NASA - Raziskovalci večih ameriških univerz so našli neposreden in trden dokaz, da se na Lunini površini nahaja voda. Svoja dognanja so pred dnevi objavili v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. Najdena voda sicer ni v tekočem stanju, pač pa se v obliki starodavnega ledu nahaja v senčnih predelih okoli kraterjev v bližini obeh polov našega edinega naravnega satelita.

Da voda tam obstaja, smo namreč doslej samo sumili in znanstveniki so se jo trudili najti s pomočjo analiz mineralov na Luninem površju in v njeni skorji, a brez oprijemljivih rezultatov. Na pomoč so prišli podatki s prve indijske lunarne sonde Chandrayaan-1, ki je tja poletela pred desetimi leti, s sabo pa je nosila Nasin instrument, imenovan M3 oz. Moon Mineralogy...

Slo-Tech - Jutri dopoldne po našem času bo popolni Lunin mrk, ki v Evropi ne bo viden, ker bo tedaj Luna pod obzorjem. Zanimiv je zlasti zato, ker bo najkrajši Lunin v tem stoletju. Luna bo v Zemljini senci le 4 minute in 43 sekund, celotni mrk (od stika s polsenco do izhoda iz polsence) pa bo trajal slabih šest ur. Viden bo z območij okrog Pacifika, torej zahodnega dela ZDA, Kanade in Mehike ter vzhodne Avstralije in Azije. Mrk se bo začel ob 11.01 po slovenskem času, fazo totalnosti bo dosegel ob 13.57, ki se bo končala ob 12.02. Mrka bo konec ob 16.58. Za Slovenijo je to precej neuporabno, saj bo jutri Luna zašla ob 6.35 in vzšla ob 19.42.

Za razliko od popolnega Sončevega mrka, ki je omejen na sorazmerno ozek pas na Zemlji, je Lunin mrk viden iz vseh krajev na Zemlji. Edini pogoj je, da je...

NASA - LCROSS, oziroma Lunar CRater Observation and Sensing Satellite, je Nasin projekt katerega cilj je iskanje vode na površju, oziroma tik pod površjem Meseca. Naš edini naravni satelit naj bi namreč skrival vodo, najveretneje v trdi obliki. Ob 13:30 po lokalnem času, bo na Lunino površje treščila raketa, ki je satelit ponesla v vesolje. Ob trku bo napravila velik krater, obenem pa v "nebo" pognala ogromne količine prahu. 6 minut kasneje bo na Lunino površje na isto mesto treščila še sonda, ki bo v času padanja opravila analize tega prahu, oziroma delcev, zbrala vse podatke in jih poslala na Zemljo pred uničenjem. Najbolj zanimivo pri tem poskusu je to, da bo ves ta prah, ki bo nastal ob...

Slashdot - Teoretičen obstoj monopolov je že leta 1930 domneval britanski fizik Paul Dirac, teorijo pa so z dvema člankoma, objavljenima v reviji Nature, ter še dvema, ki še nista objavljena in se nahajata na arXiv.org, očitno potrdili tudi v resničnem svetu, ki ne obstaja zgolj na papirju v obliki enačb. Monopole so po iskanju v kozmičnih žarkih, pospeševalcih delcev ter celo v Luninih kameninah, našli v posebnem kristalu, ki so ga raziskovalci poimenovali spin ice. Kristal, ki ima v tem primeru kemijsko sestavo Dy₂Ti₂O₇, je poimenovan vrteči se led zaradi oblike kristalne rešetke, ki je na moč podobna kristalom ledu vode - atomi so postavljeni v vogale štiristrane piramide.

Vsak od atomov se sicer obnaša kot paličasti magnet, ki se z ohladitvijo v bližino absolutne ničle poravnajo. Včasih se poravnajo trije od štirih vogalov piramide in tako v centru ustvarijo severni oz. južni monopol. Polje ni povezano s fizičnim telesom, a se obnaša, kot naj bi se v teoriji obnašal monopol. Obstoj...

Slashdot - Naposled se je tudi Indija vpisala med elitno druščino držav z lunarnimi misijami, kamor sodijo ZDA, Rusija, EU, Kitajska in Japonska. Včeraj se je 1.380 kilogramov težak Chandrayaan po 18-dnevnem letu uspešno utiril v Lunino orbito, kar je najnevarnejši del misije, saj...

CNN - Gotovo ni več med bralci osebe, ki nebi poznala programčka SETI, s katerim si znanstveniki že dalj časa prizadevajo, da bi odkrili dokaze o obstoju inteligentne nezemeljske vrste. Celoten SETI deluje na principu lovljenja frekvenc iz vesolja, na podlagi katerih naj bi odkrili tuje civilizacije. Zaenkrat še ni vidnejših uspehov, saj znanstvenikom še ni uspelo najti kake nezemeljske kulture. Krivec za to naj bi bila tudi Zemlja sama, saj se od njene atmosfere odbijajo nekatere izjemno nizke frekvence, poleg tega pa iskanje otežujejo še številne motnje v ozračju v obliki radijskih in televizijskih valov, itd. Zato so se znanstveniki ogreli za izgradnjo ogromnega teleskopa na Lunini površini. Prednost take gradnje se odraža v tem, da na Luni ni toliko motenj, kot na Zemlji. Po nekaterih podatkih naj bi gradnja trajala 15 let, vendar pa je projekt malce vprašljiv. Cena projekta naj bi bila ogromna, denarja pa ni nikoli dovolj. ESA in NASA zaenkrat raje razvijata nove tehnologije,...