Slo-Tech - Predlog zakonskega svežnja ukrepov v času epidemije novega koronavirusa, ki naj bi ga Državni zbor predvidoma obravnaval v sredo, vsebuje tudi nekatera nova pooblastila policije. Med njimi v 104. členu tudi možnost, da bi lahko policisti brez odredbe sodišča od operaterjev mobilnih omrežij pridobivali podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva posameznika, za katerega je odrejena karantena ali osamitev, pod pogojem, da se ta s tem strinja. Zakon pa v nadaljevanju govori tudi o možnosti vpeljave takega ukrepa brez posameznikovega soglasja, kot je razumeti drugi odstavek 104. člena, bi lahko o tem odločil pristojni organ po odločbi ali drugem aktu iz zakona, ki določa nalezljive bolezni. V tem primeru bi to najverjetneje bila zdravstvena inšpekcija.

Tisti, zoper katere bi bil uveden tak ukrep, bi morali imeti komunikacijsko sredstvo pri sebi ves čas trajanja ukrepa, sredstvo bi moralo biti ves čas v delujočem stanju, z vključeno možnostjo dostopa do lokacije naprave. Prav tako bi...

Slo-Tech - Ameriško vrhovno sodišče te dni sprejema še kar prelomne odločitve. In to kot pričakovano z večino 5:4. Tokrat so v zadevi Carpenter vs. US pojasnili, da mora policija za pridobitev prometnih podatkov pred sodiščem izkazati utemeljen sum, da je imetnik telefona tudi storilec očitanega kaznivega dejanja.

Šlo je za skupino oboroženih roparjev, ki je v začetku l. 2011 na nasilen način okradla več prodajaln mobilnih telefonov. Ameriška zvezna policija (FBI) je nekatere od storilcev...

Wired News - Kot že rečeno, je glavna skrb Ministrstva za notranje zadeve ta hip to, da nekateri slovenski ponudniki telekomunikacij v določenih primerih niso pripravljeni dati podatkov o imetnikov priključka, brez da bi policist dostavil sodno odredbo. Njihova tokratna nedržavotvornost pa povzroča, da lahko tuji (in naši - z nakupom telefona pri tujemu operaterju, npr. na domačem Balkanu) kriminalci izognejo učinkovitemu in sodno nenadzorovanemu nadzoru s strani naše policije. To pa seveda ne gre.

Seveda bi lahko bilo še hujše. Dostop do prometnih podatkov, se pravi izpiskov klicev, sms-ov, ter seveda lokacij mobilnega telefona, po naših informacij trenutno v veliki večini še poteka na podlagi sodne odredbe (sicer v vsaj 5 zahtevkih na dan, vsakim s po več telefonskimi številkami, a...

Ars Technica - Že nekaj časa se sumi in govori, da je policijska raba prometnih, lokacijskih in drugih podobnih podatkov prešla vse zdrave meje, zdaj pa končno začenjamo dobivati konkretne številke. Kot se morda spomnite, smo avgusta lani pisali o obsežni akciji Ameriške zveze za državljanske pravice (ACLU), v kateri so od več sto policijskih okrožij in zveznih preiskovalnih agencij širom ZDA zahtevali statistike uporabe mobilnih lokacijskih podatkov za potrebe preiskovanja kaznivih dejanj. Nekatera okrožja so jim odgovorila, druga spet ne, a na koncu je na njihovi mizi ležalo čez 5500 strani papirovja. Rezultati analize so, milo rečeno, zaskrbljujoči:

"The documents paint a picture of a surveillance free-for-all."

Prvič, le redka policijska okrožja so bila pri zaprošanju...

ACLU - Ameriška organizacija za civilne svoboščin ACLU je minili ponedeljek policijskim organom v 34 zveznih državah poslala obsežen zahtevek za dostop do informacije javnega značaja (primer po FOIA, primer po ZDIJZ), in sicer za to, kdaj, kako in zakaj uporabljajo lokacijske podatke uporabnikov mobilne telefonije za sledenje osumljencev kaznivih dejanj. Gre za eno prvih resnih raziskav pogojev, pod katerimi lahko policija od mobilnega operaterja pride do podatkov, kje se je oziroma se trenutno nahaja določen mobilec. To so izrazito podrobni podatki o gibanju posameznika, vendar ameriška administracija v odsotnosti ustrezne zakonske/sodne regulacije ostaja na stališču, da dostop do njih ne predstavlja posega v zasebnost in zato sodni nalog ni potreben.

Po...

Slo-Tech - Kot smo poročali decembra 2009 je Vrhovno sodišče ZDA prvič v svoji zgodovini sprejelo v presojanje primer, ki se nanaša na komunikacijsko zasebnost na delovnem mestu. Šlo je za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti.

Delodajalec je namreč pridobil prepis tekstovnih sporočil iz službenega pagerja dveh pritožnikov, pri čemer se je izkazalo, da so bila sporočila enega izmed pritožnikov v veliki meri zasebne narave ter zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so nato pritožniki na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa ni razsodilo njim v prid. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi. Sledila je pritožba na Vrhovno sodišče, ki je ugotavljalo ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na...