Slo-Tech - Ameriška javna televizija PBS se je znašla v težkem položaju, saj njena podružnica Nine PBS ne more več dostopiti do svojega 50 TB velikega arhiva iz St. Louisa, v katerem imajo več kot 70 let televizijskih oddaj, prispevkov in drugih vsebin. PBS je zato vložil tožbo, s katero želi od upravljavca oblaka dobiti dostop do podatkov.

Zgodba je nekoliko bolj zapletena. PBS je imel od leta 2019 pogodbo s podjetjem Open Source Storage (OSS) za vzdrževanje digitalnega arhiva. Pogodba je potekla februarja, PBS-u pa ni uspelo stopiti v stik z OSS, ko je želel podaljšati pogodbo. Od marca dalje se OSS ni več odzival. Po pogodbi je imel PBS 30 dni časa, da po poteku pogodbe podatke prenese, a OSS tega ni spoštoval in je takoj po preteku pogodbe dostop onemogočil. Kasneje se je izkazalo, da je OSS v stečaju.

Oblak je v resnici gostoval pri podizvajalcu Iron Mountain Data Centers. PBS je podjetju sporočil, da je pripravljen plačati razumno vsoto za dostop do podatkov, česav pa Iron Mountain ni...

Slo-Tech - Letošnja Microsoftova konferenca za razvijalce se je seveda odvijala na daljavo. Organizatorji so sicer štiri dni trajajoči dogodek zgostili v 48 ur nepretrganega dogajanja, na katerem so razkrili Microsoftove prihajajoče projekte, med drugim tudi platformo za kvantno računalništvo Azure Quantum, ki je v omejenem predogledu že na voljo nekaterim partnerjem družbe. Sicer pa je veliko zanimanja požel Project Reunion, ki naj bi končno izpolnil Microsoftova prizadevanja po združitvi aplikacij svoje Universal Windows Platform (UWP) in običajnih Win32 aplikacij. V okviru tega so predstavili tudi WinUI 3, tehnologijo uporabniških vmesnikov za grajenje enotnih Windows aplikacij.

Tisti, ki so MacOSu zavidali njegov Spotlight, so zdaj dočakali okenski ekvivalent: PowerToys Run launcher bo nadomestil zagonsko okence Win + R, v njem pa bomo lahko iskali datoteke, tekoče procese, programe in dodatke, jih zaganjali, v bodoče pa naj bi omogočal tudi prilagojene spletne poizvedbe.

Nov je tudi

Slo-Tech - Microsoft je izdal novo predogledno verzijo Windows 10 (Windows 10 Insider Preview build 18917), ki prinaša težko pričakovani WSL 2 (Windows Subsystem for Linux 2). To pomeni, da je sedaj Linuxovo jedro za Windows v celoti na voljo.

WSL 1 je omogočal poganjanje nekaterih Linuxovih programov pod Windows, a je šlo za precej okorno emulacijo. WSL 2 pa je pravcato Linuxovo jedro, dasiravno malce prilagojeno, ki teče v ločenem podsistemu v Windows in omogoča poganjanje aplikacij ELF64. Namestimo ga lahko v virtualno okolje, če imamo že nameščen WSL 1. Microsoft pravi, da se bo navidezni stroj zagnal samodejno ob zagonu, a bo porabil zelo malo pomnilnika, moč pa ga bo tudi ugasniti. Linux v WSL 2 uporablja jedro 4.19 in tehnologijo za Azure.

WSL 2 bo v končni različici, ki bo izšla v prvi polovici...

The Windows Blog - Microsoft je v Windows 10 že naredil velik korak k podpori za Linux, ko je v operacijski sistem vgradil podsistem za Linux. Ta je v bistvu Microsoftova koda, ki prevaja Linuxove API-je v obliko, ki jo razume jedro Windows NT. Rezultat je emulacija Linuxovega jedra 4.4, ki pa deluje v nekaterih primerih precej počasneje in ne dopušča uporabe Linuxovih gonilnikov. Emulacija ni popolna, saj nekaterih (zlasti novejših) API-jev ni, drugi pa so realizirani zgolj delno. Zato je toliko bolj dobrodošla vest, da bo nova verzija Windows 10 vsebovala celotno Linuxovo jedro kot podsistem.

Windows Subsystem for Linux 2, kot se bo imenoval, bo polno Linuxovo...

Microsoft - Ker se povečujeta število in obseg internetnih napadov, v katerih so uporabljene pametne naprave in pogosto tvorijo velike botnete, je Microsoft pripravil paket rešitev za zajezitev te kuge. Odgovor se imenuje Azure Sphere in sestoji iz treh komponent, izmed katerih je gotovo najzanimivejša Microsoftova lastna Linuxova distribucija.

Prvi del predstavljajo novi mikrokrmilniki (MCU), ki prinašajo izboljšave na strojni ravni, ki so po Microsoftovem mnenju nujne za gradnjo varnih sistemov. Med drugim gre za možnost nadgradnje programske opreme, uporabo šifrirnih ključev, ki jih ni moč ponarediti, razdelitev programske kode na ločene razdelke (compartmentalization) ipd. Prva naprava, ki bo uporabljala te čipe, ki jih je...

Phoronix - Običajne verzije Linuxova jedra so podprte še po izidu naslednje verzije (N+1), potem pa podpora in s tem varnostni popravki presahne. Za sisteme, kjer je to nesprejemljivo in jih ni mogoče dovolj pogosto nadgrajevati (nove verzije izhajajo na približno 70 dni), se zato uporabljajo verzije LTS (long-term support), v kateri se aktualna veja jedra krpa še dve leti. Toda tudi to je počasi premalo, saj Linux uporabljajo številne pametne naprave, ki se uporabljajo še dosti dlje. Zaradi tega bodo odslej verzije LTS podprte celih šest let!

Tak primer so pametni telefoni z Androidom, ki globoko pod pokrovom temelji na Linuxovem jedru. Tako velika večina pametnih telefonov v resnici teče na jedrih, ki še dolgo niso več podprta,...

Microsoft - Microsoft je uspešno zaključil četrto četrtletje finančnega leta 2017, v katerem so dosegli pomembno prelomnico. Prvikrat se je zgodilo, da so prihodki od naročniškega Office 365 presegli tiste od klasičnih licenc za Office, kar priča o pravilni stavi na naročniški model programske opreme. V zadnjih treh mesecih je Microsoft ustvaril 23,3 milijarde dolarjev prihodkov ob 6,5 milijardah dolarjev dobička. Bruto marža je znašala 64 odstotkov. Microsoft je za izplačila dividend in odkupe lastnih delnic porabil 4,6 milijarde dolarjev. V enakem obdobju lani je Microsoft ustvaril 3,1 milijarde dolarjev dobička.

V celotnem fiskalnem letu 2017 je Microsoft ustvaril 21,2 milijarde dolarjev dobička, kar je četrtino več kot leta 2016. Prihodki so zrasli s 85,3 milijard dolarjev na 91,6 milijard....

Reuters - Lasten operacijski sistem, ki ga Kitajska razvila že nekaj časa, naj bi bil nared letošnjega oktobra, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. Sistem z imenom COS (China Operating System) bo tedaj prišel na namizne računalnike, medtem ko bo na mobilno verzijo počakati nekoliko dlje.

Kitajska je razvoj COS-a začela po Snowdnovem razkritju vohunske afere NSA, razvojno ekipo pa so sestavili marca. Ker ne želijo biti odvisni od zahodne programske opreme - strojno opremo že tako ali tako večidel gradijo sami - si jo bodo napisali sami. Odprtokodni Linux je izvrstna začetna točka, zato bodo na njem gradili tudi Kitajci. Pri razvoju sodelujeta Inštitut za programsko opremo pri Kitajski akademiji znanosti (ISCAS) in podjetje...

Phoronix - Kmalu po izidu nove verzije Linuxove distribucije Ubuntu 11.04 so uporabniki mobilnih naprav ugotovili, da imajo te opazno krajšo avtonomijo (tudi do 20 odstotkov). Napaka ni prizadela vseh uporabnikov, ampak še vedno zelo veliko množico. Ko so se iste težave začele pojavljati še v novejših verzijah drugih Linuxovih distribucij (na primer Fedora 15), je postalo jasno, da je problem globlji. Fantje pri Phoronixu so problem raziskali in ugotovili, da težava tiči v Linuxovem jedru 2.6.38 in novejših.

Ključ je v upravljanju porabe z ASPM (Active State Power Management), ki naprave na vodilu PCIe postavi v stanje nižje porabe energije, ko niso aktivne. S tem se varčuje z energijo, a to po drugi strani povzroči manjšo zakasnitev pri obujanju...

Ars Technica - Microsoftu je bil leta 2006 dokončno priznan patent za datotečni sistem FAT, na podlagi katerega lahko Microsoft od proizvajalcev vseh naprav, ki uporabljajo ta datotečni sistem, zahteva plačilo licenčin. To je bila kar precejšnja težava za Linux, ki ima sicer dovolj svojih (boljših) datotečnih sistemov, a FAT-a zaradi brezplačnosti sistema, ki je v diametralnem nasprotju z licenčninami, niso mogli implementirati. Do zdaj.

Novi popravek Linuxovega jedra, ki je bil objavljen prejšnji teden, naj bi omogočil uporabo FAT-a brez potrebe po plačevanju pristojbin. Prvi odmevnejši primer se je zgodil letos pozimi, ko je Microsoft tožil TomTom, ker naj bi njegovi na Linuxu osnovani izdelki med drugim kršili dva s FAT-om povezana patenta. Microsoft je sicer namignil, da domačih uporabnikov Linuxa ne bo tožil zaradi uporabe FAT-a, situacija pri komercialnih uporabnikih pa je zagonetnejša. Linux je namreč nameščen na celem kupu prenosnih in embedded naprav, ki morajo biti sposobne brati tudi...