New Scientist - Na Kitajskem sta se skotila prva dva prašiča - himeri z opičjimi celicami. Delež slednjih je bil še vedno majhen, obenem pa sta živali v enem tednu poginili, kar kaže, da znanstvenike čaka še veliko dela.

Pomanjkanja človeških organov za presaditve se strokovnjaki lotevajo na različne načine, kot je gojenje umetnih tkiv ali oblikovanje živalskih organov s celicami, ki v človeku ne bi sprožile imunske reakcije. Tako so pred tremi leti v Kaliforniji že nastali prašičji zarodki s človeškimi celicami, ki so jih po enem mesecu uničili - zaradi bojazni, da bi se lahko razvilo človeškemu podobno živčevje. V izogib takšnim pomislekom gredo mnogokje raziskave zato sedaj v smeri razvoja prašiča z opičjimi celicami. Treba je poudariti, da gre tu za himere in ne hibride. Medtem ko pri slednjih bitje nastane iz enega zarodka, s spajanjem dveh linij DNK, so himere produkt dveh zarodkov in nosijo ločene celice dveh različnih organizmov, brez mešanja dednega materiala.

Prvi so sedaj skotitev...

Slo-Tech - Španski časnik El País je objavil vest, da so španski raziskovalci na Kitajskem uspešno ustvarili hibridni človeško-opičji zarodek, kar je dvignilo obilico prahu. Čeprav mediji kar tekmujejo v napihovanju te zgodbe, to ne pomeni, da bomo kmalu dobili križance med opicami in ljudmi, niti ne pomeni, da so na Kitajskem skoraj vzgojili takšno bitje. Vseeno pa je s tem dosežkom precej narobe, zlasti na način, kako je bil netransparentno lansiran v javnost.

...

China Daily - Znanstveniki s Kitajske poročajo, da so makakom vnesli človeški gen, ki vpliva na razvoj možganov, nakar so na testih inteligence dosegli boljše rezultate od običajnih opic.

Trenutek, ko se je prednik človeka pred približno dvajsetimi milijoni let odločil spustiti z drevesa in postaviti na zadnje noge, strokovnjake zanima že od nekdaj, z razvojem umetne inteligence pa na vrednosti le še pridobiva. Kaj so bili tisti koraki, ki so naši nevronski mreži omogočili, da je tako nesorazmerno zmogljivejša v primerjavi s tistimi pri primatih, skuša razvozlati vse več raziskovalcev - na vse bolj drzne načine.

Na Kunminškem zoološkem inštitutu so opicam iz rodu makakov z genskim inženiringom v fazi zarodka vnesli gen MCPH1...

Slo-Tech - Lanskega septembra je kazalo, da je spor glede najslavnejšega selfija na svetu končan. V primeru selfija, ki ga je posnela opica makak s fotoaparatom Davida Slaterja leta 2011, sta se PETA, ki je zastopala opico, in Slaterjev založnik poravnala. Na sodišče sta zato naslovila zahtevo, da tožbo zavrže, a je to ta teden presenetljivo odločilo, da poravnave ne sprejme. Pričakujemo lahko torej uradno sodbo.

Saga se vleče že dolgo. Ker je fotografije posnela opica, ki ne more biti lastnik avtorskih pravic, je Wikimedia Commons fotografije vključila v svoje baze kot javno dobro. Slater se s tem ni strinjal, a na koncu je patentni urad odločil, da je fotografija v javni lasti, ker Slater ni bistveno vplival na njen nastanek. Zgodba pa se tu ni končala, saj se je fotografija znašla v knjigi Wildlife Personalities, ki jo je leta 2015 napisal Slater. Zato je organizacija PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) vložila tožbo kot zastopnik opice in zahtevala, da se prihodki od te...

Slo-Tech - Kmalu bo petnajst let, odkar je umrla najslavnejša ovca na svetu. Dolly je zaslovela, ker je bil to prvi sesalec, ki so ga uspešno klonirali iz somatske celice. Prvaki (primati), kamor sodimo tudi ljudje, pa so bili trši oreh, saj jih doslej znanstvenikom ni uspelo klonirati po enakem postopku kakor Dolly (opica Tetra je prvi klonirani primat, a na drugačen način). Kitajski raziskovalci so te težave premagali in klonirali dve opici, pišejo v novi številki...

Slo-Tech - Ameriško-korejska ekipa raziskovalcev je uspešno izvedla postopek prenosa genskega materiala iz celice odraslega človeka v neoplojeno jajčno celico, ki se je nato po električni aktivaciji začela deliti. Na ta način so leta 1996 klonirali najbolj znano ovco Dolly na svetu, za ljudi pa je ta postopek uporaben zlasti za gojenje nadomestnih tkiv, ne za kloniranje celotnih posameznikov. O postopku pišejo v Cell Stem Cell.

Enak postopek je priznana skupina Mitalipova z Univerze v Oregonu izvedla lani (članek, erratum), a z bistveno razliko, da so genski material pridobili iz fetusov. Letos pa je ta ista ekipa enako dosegla s celicami iz odraslih miši. Nove raziskave pa dokazujejo, da starost darovalca DNK ni toliko pomembna,...

ScienceDaily - Raziskovalci z japonskega Centra RIKEN za raziskovalno biologijo v Kobeju so uspeli uspešno klonirati isto miš skozi 25 generacij, poročajo v najnovejši številki revije Cell Stem Cell. Kloniranja so izvajali z istovrstnim postopkom, kot je bila leta 1996 ustvarjena ovca Dolly, le da so ga izpopolnili in odstranili nekaj pomanjkljivosti.

Dolly je bila velik uspeh, čeprav je imel postopek kloniranja nekaj pomanjkljivosti. Omenjena ovca je bila prvi sesalec, ki so ga uspeli klonirati s tehnologijo SCNT (prenos jedra somatskih celic). Ovci darovalki so odstranili somatsko (zrelo telesno, za razliko od spolnih) celico, iz nje izolirali jedro in ga vstavili v jajčece. Rodila se je Dolly, ki je bila popolna kopija ovce...

Slo-Tech - Leta 2008 so v Veliki Britaniji dvema raziskovalnima skupinama dovolili izvajati raziskave, v katerih uporabljajo hibridne človeško-živalske zarodke. Univerza v Newcastlu in King's College v Londonu sta bili dovolj ugledni in z visokimi moralnimi standardi, da jima je HFEA (Human Fertilisation and Embryology Authority) izdala licenci po zakonu. Kasneje jo je dobila še Univerza Warwick. Daily Mail je ta teden objavil, da so do danes v Veliki Britaniji pripravili že več kot 150 hibridnih zarodkov, kar je po svetu sprožilo žolčne razprave o etičnosti takega početja, tudi v naših medijih.

Večina ljudi, ki sodelujejo v teh polemikah, tudi v občilih, si hibridne človeško-živalske zarodke predstavlja povsem napačno. Prepričani so, da bi ti zarodki zrasli v nekaj podobnega predstavitvi avstralske umetnice Patricie Piccinini....

Slashdot - Raziskovalci na Pittsburgh University so izdelali prototip umetne roke, ki jo je mogoče krmiliti z možgani.

BBC News namreč poroča, da je bila opica s pomočjo senzorjev, ki so ji jih vsadili v možgane opice in nekaj malega matematike v procesorju umetne roke, sposobna roko premikati. Roko se je naučila uporabljati tako, da je zagrabila hrano in jo nesla v usta.

Če bodo tako spodbudne še nadaljnje raziskave, bi takšna naprava utegnila zelo olajšati življenje marsikateremu invalidu.

Kdo ve, morda pa bomo nekoč izrabljene dele teles lahko nadomestili z zamenljivimi mehanskimi in se počasi spremenili v kiborge ...