Slo-Tech - Ameriški senat je s 65 glasovi za in 34 proti za šest let podaljšal veljavnost 702. člena zakona FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act), ki ureja prisluškovalna programa Prism in Upstream, katerih obseg je leta 2013 razgalil Edward Snowden. Predstavniški dom je podaljšanje odobril že minuli teden z 256 glasovi za in 164 proti. V senatu je sprva kazalo, da se bodo glasovanju izognili, a so poizkusi neskončne razprave spodleteli. Zanimivo je, da za zakon niso glasovali po strankarski pripadnosti, saj so bili tako za kot proti predstavniki obeh strank.

Prism (po novem tudi Downstream) je program za prisluškovanje neposredno na viru, torej pri internetnih ponudnikih storitev. Upstream je program prestrezanja podatkov v tranzitu, denimo na podmorskih kablih, na usmerjevalnikih in ostali infrastrukturi. Namen zakonodaje in programa je prisluškovanje...

Slo-Tech - NSA je včeraj presenetila z najavo, da so prenehali vohuniti za elektronsko pošto ameriških državljanov, ki jo ti pošljejo v tujino, v njej pa so zgolj omenjeni ljudje, ki so za NSA zanimivi. Poenostavljeno povedano: doslej je NSA prestregla in prebrala elektronsko pošto, ki jo je Američan poslal svojemu prijatelju v Kanado, če je v besedilu omenil koga, ki je na seznamu za NSA zanimivih oseb, četudi slednjemu pošta sploh ni bila namenjena. Odslej bo NSA v tem primeru pošto prebirala le, če bo tarča tudi dejanski udeleženec v pogovoru.

Gre za eno večjih sprememb režima prisluškovanja, ki ga je NSA vzpostavljala vse od napadov leta 2001. S spremembo se odpravlja prisluškovanje ameriškim državljanom brez sodne odredbe zgolj zaradi omembe določenih oseb v...

The Inercept - Neprofitna fundacija Wikimedia, ki med drugim skrbi za obratovanje Wikipedije, je vložila tožbo zoper NSA zaradi sistematičnega in množičnega prisluškovanja na internetu. Kot tožniki sodelujejo tudi Human Rights Watch, Amnesty International in številne druge organizacije, soobtoženi pa so še direktor NSA, generalni državni tožilec in ameriško ministrstvo za pravosodje. V tožbi, ki so jo vložili na sodišču v Marylandu, ker ima NSA tam sedež, ji očitajo kršenje z ustavo zagotovljenih pravic. Konkretno sta pod...

The New York Times - Afera Prism, ki je v javnost naplavila številne informacije o obsežnem programu prestrezanja telekomunikacij in vohunjenju, ki ju izvaja ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA), je terjala novi žrtvi. Obratovati sta prenehali priljubljeni storitvi za varno pošiljanje elektronske pošte, Lavabit in Silent Circle. Prvi se je za to odločil, da mu ne bi bilo treba razkriti svojih podatkov, drugi pa iz preventivnih razlogov.

Prvi je svojo odločitev v četrtek zvečer naznanil Lavabit. Njegov lastnik Ladar Levison je namignil, da je razlog za to odločitev odredba, ki so jo prejeli od tajnega sodišča za obveščevalske prisluha (FISA, Foreign Intelligence Service Act Court), ali pa posebni nalog za nacionalno varnost (NSL, national security letter). Oba namreč...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...

Guardian - Britanski časnik Guardian je pred nekaj dnevi razkril informacije, da ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) na internetu prisluškuje več milijonom Američanov in da zmore prestrezati praktično vse. Sprva je na internet pricurljal strogo zaupni nalog, ki ga je NSA izročil operaterju Verizon, s katerim mu je naložil izročanje prometnih podatkov o vseh klicih znotraj ZDA in v tujino. Podatki obegajo telefonske številke, IMSI, trajanje in čas klica, ne pa tudi vsebinskih. Nalog velja od 25. aprila do 19. julija, v njem pa je izrecno zapisano, da se obstoja nadzora ne sme razkriti nikomur.

Dan pozneje je javnost izvedela za program Prism, ki prisluškovanje na internetu postavlja v...