Slo-Tech - Diski so fine naprave, kjer štejejo mikrometri. Ker so podatki nagneteni zelo tesno, diski ob tresljajih plošče zaščitijo in ne zapisujejo podatkov. Ker tresljaje povzroča tudi hrup, se takoj postavi vprašanje, ali lahko z glasnim hrupom vplivamo na njihovo delovanje. Odgovor, da lahko s hrupom izvajamo prave napade DDoS, zato ne preseneča.

Zamisel sicer ni nova. Na YouTubu najdemo devet let star videoposnetek, kako kričanje na diske vpliva na zakasnitve pri zapisovanju podatkov v podatkovnem centru. Argentinski raziskovalci so letos že pokazali, da gre tudi v obratni smeri, torej da je mogoče diske uporabiti kot primitivne mikrofone. Z glasnim hrupom je mogoče diske spraviti v resonanco, kar se je nehote zgodilo v...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Ben-Gurion v Izraelu so predstavili nov način pridobivanja podatkov z računalnikov, ki niso povezani v nobeno omrežje (air-gapped systems). Pokazali so, kako lahko virus računalnik prisili v komunikacijo z regulacijo vrtenja ventilatorjev, kar se odrazi kot zvočni odtis, ki ga je mogoče spremljati in zapisovati.

Lani so na isti univerzi pokazali, da je mogoče s tovrstnimi sistemi komunicirati s spremljanjem proizvedene toplote. Prav tako so že raziskovali tudi prenos podatkov z elektromagnetnim valovanjem.

To pot so izdelali delujoč koncept virusa, ki so ga domiselno poimenovali Fansmitter (fan + transmitter). Virus...

Slo-Tech - Pri BackBlazu nadaljujejo veliki preizkus zanesljivosti diskov, ki so ga začeli s sistematičnim spremljanjem in analizo odpovedi diskov v svojih podatkovnih centrih aprila 2013. Kot ponudnik oblačnih storitev imajo ogromno diskov, ki so sorazmerno obremenjeni, zato so njihovi izsledki precej zanesljivi. Rezultati iz letošnjega prvega kvartala ne kažejo bistvenih sprememb v trendih. Vse podatke objavljajo javno, zato so dostopne tudi nadaljnje analize drugih raziskovalcev.

Še vedno so najzanesljivejši diskih proizvajalca HGST, ki...

ZDNet - Vibracije trdim diskom škodijo, o tem ni nobenega dvoma. Vemo, da ekstremne vibracije ali veliki pojemki lahko disk poškodujejo, kako pa siceršnji neletalni tresljaji in hrup vplivajo na diske, ni bilo natančno raziskano. ZDNet poroča o raziskavi, ki kaže, da je njihov vpliv znaten, trpi pa predvsem hitrost.

Merili so namreč hitrost diskov v podatkovnih centrih, ki so bili v posebnem nosilcu iz ogljikovih vlaken, ki je dušil vibracije. V primerjavi z diski v klasični konfiguraciji so bili tihi diski od 56 do 246 odstotkov hitrejši pri naključnem branju in 34 do 88 odstotkov hitrejši pri naključnem pisanju. Razumljivo pri zaporednem branju ali pisanju bistvenih razlik ni bilo. Raziskava je zgolj uvodni korak v to smer, a kaže na...

The Register - Western Digital je predstavil še en novi dvoterabajtni disk (in manjšega bratca). To pot gre za disk serije WD AV-GP GreenPower, ki naj bi se odlikovala predvsem po nizki porabi energije in neslišnosti. Zaradi tega je namenjen predvsem digitalnim kameram, medijskim centrom in strežnikom, napravam za nadzorovanje in podobno, kjer je hrup še zlasti moteč.

WD pravi, da deluje okrog praga slišnosti, uporablja pa še vrsto tehnik za nižanje porabe energije, kot sta IntelliPark (za parkiranje glave) in IntelliPower (za nižanje hitrosti vrtenja, če ni potrebe po visoki prepustnosti). Uvedli so še tehnologijo za enakomerno obrabo (wear levelling), tako da glava diska pogostoma kolovrati po disku. Na voljo bosta eno- in dvoterabajtna verzija z 8 ali 32 MB predpomnilnika in podporo za SATA. Cena: 299 dolarjev.

Freedom to Tinker - Skupina devetih ameriških raziskovalcev (Halderman, Schoen, Heninger, Clarkson, Paul, Calandrino, Feldman, Appelbaum in Felten) je odkrila nov nevaren način kraje šifrirnih gesel. V svoji raziskavi so pokazali, kako je mogoče z relativno enostavnimi metodami zaobiti zaščito, ki jo nudijo programi za šifriranje trdih diskov. Napad so demonstrirali na več produktih za šifriranje trdih diskov in sicer na Microsoftovemu BitLockerju, Applovemu FileVaultu, Linuxovem dm-cryptu ter na programu TrueCrypt.

Za kaj gre?

Šifrirni programi glavne šifrirne ključe shranjujejo v delovnem pomnilniku računalnika oziroma v DRAM pomnilniških modulih. Ker šifrirnih ključev ne zapisujejo na trdi disk ali druge trajne pomnilniške medije, naj bi bil ta način shranjevanja šifrirnih ključev varen. Varnost temelji na prepričanju, da je vsebina DRAM modula izgubljena v tistem trenutku, ko se računalnik ugasne.

Vendar pa so raziskovalci dokazali, da temu ni tako. Vsebina DRAM modulov se namreč ne izgubi v...