Phys.org - Avstralski inženirji so razvili prvi praktični senzor za dekodiranje signala, ki v optičnem vlaknu potuje po vijačnici, kar bi lahko omogočilo drastično višje hitrosti prenosa podatkov.

Da elektromagnetno valovanje pozna vrtenje okoli svoje optične osi, dobro vemo, saj tovrstno orientacijo označuje polarizacija svetlobe. Mnogo manj poznana pa je lastnost fotonov, da imajo lahko tudi vrtilno količino - se pravi, da lahko okoli optične osi krožijo in torej potujejo po vijačnici. Kljub temu, da je pojav napovedal že James Clerk Maxwell v 19. stoletju in so ga prvič opazili leta 1932, se je človek namreč šele leta 1992 naučil s takšno svetlobo rokovati. Danes se že uporablja v optičnih pincetah in mikroskopiji, dosti obljublja tudi pri opazovanju...

Slo-Tech - Ko so včeraj mehiški nogometaši proti Nemčiji na svetovnem prvenstvu zadeli (in kasneje zmagali), se je Mehika stresla. In to ne le v prenesenem pomenu, temveč čisto zares. Inštitut za geološke in atmosferske raziskave v Mehiki (SIMMSA) je namreč sporočil, da so seizmografi v mehiški prestolnici zaznali tresljaje, ki niso bili naravnega izvora. Verjetno...

Slo-Tech - Na kopnem imamo sorazmerno dobro razporejeno mrežo seizmoloških opazovalnic, ki beležijo podatke o tresenju tal in analizirajo potrese. Postavili smo jih tudi na dno oceanov, a jih je tam razumljivo manj, zato je naša sposobnost zaznavanja potresov na morju slabša. Imamo pa po oceanih razporejene podmorske podatkovne kable. Raziskovalci pod vodstvom Giueseppeja Marre iz britanskega Nacionalnega fizikalnega laboratorija so odkrili, kako jih lahko uporabimo kot seizmografe. V laboratorijskem merilu so nekaj podobnega lani preizkušali na Stanfordu.

Britanci so se prvotno ukvarjali s povsem drugim problemom. Povezati želijo naslednjo generacijo atomskih ur v Evropi, za kar potrebujejo podmorske optične povezave....

Slo-Tech - Znanstveniki na Stanfordu so pokazali, kako lahko komercialna optična vlakna uporabimo kot poceni seizmografe, ki lahko zaradi svoje razvejanosti po nekem območju zbirajo informacije, ki so redko postavljenim klasičnim seizmografom nedosegljive. Uporabili so 4,8 kilometra dolgo napeljavo optični vlaken na Stanfordu in ugotovili, da lahko z njimi učinkovito ločijo potrese od ostalih vibracij, ki jih povzročajo promet in ostale človeške dejavnosti.

Nekaj podobnega sicer naftna industrija že počne, a optična vlakna najprej fiksirajo na površino ali jih zalijejo z betonom. Le tako so lahko prepričani, da je njihovo premikanje posledica potresov. Optična vlakna za internetni promet pa...

Ars Technica - Ker postajajo pospeškomeri (akcelerometri) v modernih telefonih vse natančnejši, GPS modul pa tako ali tako najdemo že v vsakem, so raziskovalci z Berkeleyja dobili zamisel, kako bi lahko te podatke uporabili za analizo in napovedovanje potresov. Izdelali so aplikacijo za pametne telefone, ki v mirovanju meri podatke s pospeškomera. Na ta način lahko dobimo na milijone sicer primitivnih seizmografov, ki pa so razporejeni po celi državi.

O natančnosti modernih pospeškomerov smo pisali že pred poldrugim letom, ko so raziskovalci iz Illinoisa ugotovili, da je mogoče posamezne telefone identificirati na podlagi meritev njihovih akcelerometrov. Tako so tudi seizmologi z Berkeleyja razmišljali, kako bi lahko vso to tehnologijo, ki jo nosimo s seboj, tudi...

Slo-Tech - V laboratoriju so prek optičnih vlaken že uspeli poslati podatke s hitrostjo več kot 26 Tb/s, z večlaserskimi sistemi pa celo hitreje kot 100 Tb/s. V realnosti so te številke seveda precej nižje, zato na primer podmorski kabli za doseganje hitrosti več terabitov na sekundo uporabljajo več vlaken s po več valovnimi dolžinami svetlobe. Kako hitro pa gredo širokopasovne povezave za uporabnike na kopnem? Britanci preizkušajo terabitne povezave.

Alcatel-Lucent in BT sta v Londonu na preizkusu dosegla prenos podatkov s hitrostjo 1,4 Tb/s po 410 kilometrov dolgi povezavi. Povezavo med BT Towerjem v Londonu in raziskovalno ustanovo Adastral Park v Ipswichu v Suffolku so sestavili iz sedmih 200-gigabitnih kanalov, po katerih so podatke prenesli v Ipswich in nazaj.

...

Stanford - Današnji prenosnik so v večini opremljeni z akcelerometri, ki se uporabljajo za varovanje trdega diska. Ob nenadnem pospešku, ki je običajno posledica padca, izključijo trdi disk in s tem preprečijo poškodbe in izgubo podatkov. Raziskovalcem na Univerzi Stanford se je utrnila zamisel, kako te akcelerometre izkoristiti v seizmološke namene.

Ideja je preprosta. Vsi podatki o nenadnih pospeških se shranjujejo in če bi jih posredovali v centraliziran sistem, bi dobili dober pregled nad potresno aktivnostjo na svetu. Vse skupaj je s petdesetdolarskim USB-merilnikom moč prenesti tudi na namizne računalnike. Tako so v okviru projekta Quake-Catcher Network spisali program, ki teče v ozadju računalnika in odčitava podatke akcelerometrov. Vse podatke pošilja v...

Nature - V laboratorijih Univerze St. Andrews v Veliki Britanji so ugotovili, da lahko poustvarijo črne luknje oziroma umetno dogodkovno obzorje. Odveč je pripomniti, da pri poustvarjenih dogodkovnih obzorjih ne gre za takšne razežnosti, kot jih lahko opazujemo v vesolju. Znanstveniki jih opisujejo kot "žepne" izdaje ter jih smatrajo za "popolnoma neškodljive".

Ulf Leonhardt je skupaj s kolegi pokazal, da utripanje svetlobe po optičnem kablu lahko vpliva na druge valovne dolžine svetlobe podobno, kot se to dogaja pri "običajni" črni luknji. Laboratorijske različice črnih lukenj naj bi omogočale, da znanstveniki preizkusijo ključni vidik njihove teorije: ali so zares popolnoma črne, ali pa oddajajo določene delce in sevanje?

...

Tweak3D - Ko sem šel malo na lov za novicami, sem na Tweak 3Dju opazil novico o gigabitni internetni povezavi za domače uporabnike. Vse kar sem lahko naredil je, da sem se smejal... no, pa nadaljujmo. Pravijo, da optična vlakna morda le niso samo daleč oddaljene sanje, temveč, da se znajo dokaj kmalu pojaviti tudi pri domačih uporabnikih, saj so se, po besedah predstavnika podjetja Optic Solutions, cene optičnih vlaken močno znižale in se še vedno nižajo. Prav tako se širijo tudi proizvodnje zmogljivosti optičnih vlaken. Po njegovih besedah je edino vprašanje v primerjavi optičnih vlaken z kabelskim internetom in xDSLom cena namestitve in ne cena vlaken! Prenos podatkov po optičnih vlaknih pa dosega tudi hitrosti 10 gigabitov na sekundo. Še vedno pa je ta novica novica za od Slovenije razvitejši svet ter za prebivalce območij z večjo gostoto prebivalstva, tako da bomo mi še kar nekaj časa "kleli" počasne Dial-up in ISDN povezve....