»

ESČP: nadzor elektronskih komunikacij zaposlenih nedopusten

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Bărbulescu proti Romuniji razsodilo, da je delodajalčev vpogled v elektronsko komunikacijo zaposlenega in njegova odpustitev predstavljala kršitev človekovih pravic, ki jih romunska sodišča niso znala zaščiti. Z enajstimi glasovi proti šestim je veliki senat ugotovil, da gre za kršitev 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

Bogdan Mihai Bărbulescu je bil od avgusta 2004 do avgusta 2007 zaposlen v zasebnem podjetju, kjer si je na zahtevo delodajalca ustvaril račun pri Yahoo Messengerju, da je lahko odgovarjal na vprašanja strank. Julija 2007 je v podjetju zaokrožila okrožnica, da so enega...

30 komentarjev

Meje hrambe bioloških sledi

DNK profili nedolžnih se bodo tudi po ZNPPol hranili zelo dolgo, približno enkrat dlje od obdobja zastaranja kazenskega pregona.

Slo-Tech - Konec oktobra 2014 je Delo poročalo, da so bili napadalci na Cafe Open oprani krivde. Vrhovno sodišče je namreč v postopku za varstvo zakonitosti po izločitvi nezakonito pridobljenih DNK dokazov razveljavilo pravnomočno oprostilno sodbo zoper skupino mladcev, ki so naj bi junija 2009 sodelovali pri homofobnem napadu na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča pred zdaj zdaj že zaprtim lokalom Cafe Open na Prulah v Ljubljani. Zadeva je bila sicer vrnjena v ponovno sojenje, a ker se brez teh dokazov ni dalo obsoditi, je bil tožilec tudi že odstopil od pregona. S tem je trojica tudi uradno postala nedolžna, odvetnik enega od njih pa je (temu primerno) že napovedal odškodninsko tožbo zoper državo zavoljo protipravnega...

71 komentarjev

Vrhovno sodišče ZDA sprejelo pomembno odločitev o zasebnosti na delovnem mestu

Slo-Tech - Kot smo poročali decembra 2009 je Vrhovno sodišče ZDA prvič v svoji zgodovini sprejelo v presojanje primer, ki se nanaša na komunikacijsko zasebnost na delovnem mestu. Šlo je za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti.

Delodajalec je namreč pridobil prepis tekstovnih sporočil iz službenega pagerja dveh pritožnikov, pri čemer se je izkazalo, da so bila sporočila enega izmed pritožnikov v veliki meri zasebne narave ter zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so nato pritožniki na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa ni razsodilo njim v prid. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi. Sledila je pritožba na Vrhovno sodišče, ki je ugotavljalo ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na...

20 komentarjev

Vrhovno sodišče ZDA bo odločalo o pravici do zasebnosti na delovnem mestu

Slo-Tech - Kot poročajo na blogu Vrhovnega sodišča ZDA, bo Vrhovno sodišče prvič v svoji zgodovini presojalo o zasebnosti na delovnem mestu.

Gre za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti. Vprašanji, ki ju tožniki naslavljajo na Vrhovno sodišče sta, ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene. Sprejeta je bila namreč (neformalna) politika, da je pagerje mogoče uporabljati do določene mere (do 25.000 znakov...

44 komentarjev

Vohunjenje na delovnem mestu v ZDA: da ali ne?

Slashdot - Sistemski administrator Vernon Blake ministrstva za promet zvezne ameriške države Alabama je opazil, da njegov šef med delovnim časom nekam pogosto igra pasjanso. Ker se nadrejeni za njegova opozorila niso zmenili, se je odločil vzeti pravico v svoje roke. Šefu je samovoljno podtaknil vohunski program (spyware) in 7 mesecev snemal dogajanje na šefovem zaslonu.

Ko je zbral dokaze, da je šef 70% delovnega časa igral pasjanso, je predpostavljenim dokaze predložil, saj med opis njegovih nalog šteje tudi ugotavljanje in dokumentiranje zlorabe službenih računalnikov. Rezultat?

Šefa so opozorili, naj med delovnim časom ne igra več iger, Blake pa je izgubil službo.

Ali torej v ZDA vsakogar, ki na skrivaj vohuni za sodelavci tudi odpustijo? Pravzaprav ne.

Leta 1992 je Alana Shoars, administratorka poštnega sistema podjetja Epson, ugotovila, da eden izmed direktorjev prebira elektronsko pošto zaposlenih. Ko ga je s svojim odkritjem soočila, je bila nemudoma odpuščena. Ker je bila...

37 komentarjev