The New York Times - Norveški informacijski pooblaščenec je izrekel eno najvišjih glob za zlorabo osebnih podatkov. Upravljavec aplikacije Grindr je bil oglobljen v višini 10 odstotkov letnega prometa na svetovni ravni, ker je nezakonito delil osebne podatke uporabnikov z oglaševalci. Globa v višini 100 milijonov norveških kron (9,6 milijona evrov) je najvišja možna po GDPR, ker je posredoval posebno občutljive osebne podatke.

Grindr je aplikacija za zmenkarije, ki jo uporabljajo geji. To pomeni, da se pri vsakem posredovanju katerikoli osebnih podatkov avtomatično pozna tudi spolna usmerjenost uporabnika, ker je eden izmed tako imenovanih občutljivih osebnih podatkov, ki morajo biti še posebej varovani. Upravljavec aplikacije se je zagovarjal, da to ne drži, saj da so nekateri uporabniki tudi heteroseksualno usmerjeni. Informacijski pooblaščenec je argument zavrnil z utemeljitvijo, da se aplikacija oglašuje kot namenjena ekskluzivno gejevski in biseksualni skupnosti. Ker je v nekaterih državah...

Slo-Tech - Število odmevnih varnostnih incidentov v digitalnem svetu je vsak dan večje in Slovenija ni nobena izjema. Spomnimo le na incidente Nova24TV, Lekarne Ljubljana, Bolnišnica Izola, Revoz, AJPES. Ob dogajanju se vedno znova zastavljata dve ključni vprašanji: kdo je kriv in zakaj podatki niso bili ustrezno zavarovani?


Kdo je odgovoren?

Pri iskanju krivca pomaga kombinacija ljudske folklore (»nihče ni kriv«) in inšpekcijske prakse (»kriva je odgovorna oseba«). Ko varnostni incidenti niso medijsko izpostavljeni, krivca ni treba iskati, dovolj je, da se dogovorimo med sabo, okaramo nesposobne zaposlene, se posipamo s pepelom in zadevo pometemo pod preprogo. Ko se začne incident javno pogrevati, nastanejo težave, ki jih bolj ali manj učinkovito rešujejo represivne službe: Policija, Informacijski pooblaščenec, AKOS, Uprava za informacijsko varnost). Takrat naj bi se v okviru formalnih postopkov določilo odgovorno osebo, praviloma tako, da se začne z iskanjem krivca čim nižje v...

Slo-Tech - Shranjevanje dokumentov, ki so dostopni na internetu, po zaporednih številkah, je slaba varnostna praksa, zlasti če imajo različne pravice glede dostopa. To je na primer razlog, da imajo posnetki na YouTubu naključne identifikacijske oznake. In to je tudi razlog (seveda ne edini!), da je ameriškemu zavarovalniškemu gigantu First American Financial Corp. na internet ušlo vsaj 885 milijonov osebnih podatkov. Kot razkriva Brian Krebs, so najstarejši zasebni dokumenti, ki so bili javno dostopni na internetu, stari 16 let.

Gre za digitalizirane dokumente, ki vsebujejo številke bančnih računov, višine nakazil, bančne izpiske, podatke o kreditih, davčne napovedi,...

Slo-Tech - Spomladansko čiščenje slovenskih Internetov se nadaljuje

Na konferenci Hek.si, ki je potekala konec prejšnjega meseca, je bilo predstavljenih nekaj ranljivosti, ki so bile odkrite v začetku tega leta in o katerih smo poročali tudi na tem portalu. Osnovno sporočilo predstavitve je bilo, da je z nekaj malega iskanja oz. tim. “Google hackinga” na slovenskem spletu mogoče najti številne varnostne ranljivosti, zaradi katerih so ogroženi številni osebni podatki. In to kljub temu, da je v lanskem letu okrog GDPR vladala prava histerija, ki so jo pomagale ustvarjati in jo tudi izkoriščale predvsem nekatere odvetniške družbe, ki so seveda dobro služile z urejanjem dokumentacije, pisanjem pravilnikov in pripravo soglasij za obdelavo osebnih podatkov. Podjetja so nato varstvo osebnih podatkov dodobra uredila na papirju, da bi se pravila udejanila v praksi, pa nihče ni kaj dosti razmišljal.

Tokrat tako nadaljujemo s spomladanskim čiščenjem slovenskih Internetov.

Univerza v Mariboru

Kot nas...

Slo-Tech - Kupovanje spolnih pripomočkov v tim. “sex shopih” je povezano z določeno družbeno stigmo. Ljudem je praviloma neprijetno stopiti v fizično trgovino in kupiti enega izmed bolj ali manj eksplicitnih artiklov. Po drugi strani pa lahko nakup kakršnega koli izdelka iz omenjene kategorije povsem enostavno in praviloma tudi bolj anonimno opravimo preko spleta. Klik ali dva in čez nekaj dni nam poštar v nevpadljivi embalaži dostavi naročeni izdelek na dom.

Ostanejo pa digitalne sledi. Ime in priimek kupca, njegov naslov (za dostavo), kontaktni podatki (telefonska številka, e-naslov) in bančna transakcija. Ter seveda kaj je oseba kupila in kdaj. In ti podatki so občutljivi.

sex-trgovina.si

Anonimni vir nas je pretekli teden opozoril na dve...

Slo-Tech - Tudi danes nadaljujemo s spomladanskim čiščenjem slovenskih Internetov. V prejšnjih primerih smo našli bolnišnico, ki je na splet odložila osebne podatke pacientov, spletni trgovini, ki sta objavili račune svojih strank in društvo, ki je objavilo predračune za majice na teku. Tokrat predstavljamo primer, ko se je ta ista "nerodnost" (šlamastika) pripetila multinacionalki.

Mednarodni velikan bele tehnike Beko posluje na petih kontinentih, svoje izdelke pa prodaja tudi v Sloveniji. Zato je »napaka« na njihovi spletni strani, ki je omogočala dostop do različnih osebnih podatkov njihovih strank, presenečenje. Mislili smo, da se velikim, ki približno razuzmejo GDPR in ZVOP, imajo pravne službe in oddelke za marketing (ki sodelujejo z omenjenimi...

Slo-Tech - Podjetje Maneks plus za svojo spletno trgovino Kidstar.si, prek katere prodaja obleke, igrače in druge izdelke za najmlajše, uporablja platformo WordPress. Če je uporabnik k URL naslovu spletne trgovine dodal »/uploads«, je lahko dostopal do vseh računov in dobavnic, ki jih je podjetje izdalo. Tako je lahko kdorkoli, brez dodatnega računalniškega znanja, dostopal do osebnih podatkov strank podjetja.




Primeri dobavnic in računov strank:





Informacije o varnostnem incidentu smo včeraj pred objavo članka posredovali Informacijskemu pooblaščencu, z objavo pa počakali do umika spornih vsebin s spleta.

Slo-Tech - Izvidi in napotnice Slovencev, ki so se naročili na pregled v bolnišnici Izola od začetka leta 2016, so bili do preteklega tedna dostopni kar prek Googla. Kot je razvidno iz priloženih slik, je prišlo do (tudi za slovenske razmere) neverjetne »šlamastike« pri varovanju osebnih zdravstvenih podatkov pacientov bolnišnice. Vse podrobnosti sicer še niso znane, vse pa kaže, da je IT sistem avtomatično objavljal izvide in napotnice na spletu. Ker Google (in seveda drugi spletni iskalniki) avtomatično indeksira vso vsebino, ki ni zaščitena na platformah, kot je WordPress, je lahko kdorkoli na svetu preverjal zdravstveno stanje Primorcev.

Informacijski pooblaščenec je bil o »nepravilnostih« obveščen pretekli petek in je takoj odredil bolnišnici umik dokumentov s spleta. Kar...

Slo-Tech - Ko smo pred kratkim razkrili, da spletišče UKC Ljubljana, namenjeno naročanju pacientov na preglede preko spleta, ni uporabljalo HTTPS šifriranja, smo opozorili tudi na 14. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta določa, da se “pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.” UKC Ljubljana je po našem opozorilu na svoje spletišče namestil HTTPS šifriranje, sicer popolnoma neustrezno, a vendarle.

Kako pa je z ostalimi zdravstvenimi ustanovami?

Problema uporabe kriptografskih metod pri...

Slo-Tech - Velik del zdravniške dokumentacije UKC Ljubljana, vključno z napotnicami, ki vsebujejo zelo občutljive osebne podatke pacientov, je bil prosto dostopen na spletu.

To smo razkrili na Slo-tech pred slabima dvema tednoma. Problem je bil v nekriptiranem vmesniku za naročanje obiskov zdravstvenih ustanov na spletnih straneh UKC LJ http://napotnica.kclj.si/. Po dveh tednih čakanja pa je menda Univerzitetni klinični center v zadnjih dneh pomanjkljivost odpravil. Vsaj tako pravijo sami.


Teater Najboljši smo!

In kaj so pri največji zdravstveni ustanovi v državi storili, da podatki njihovih pacientov ne bi bili več prosto dostopni na spletu? So postavili nepremagljiv firewall ki bo branil zasebnost...

Slo-Tech - V lanskem letu se je v Sloveniji zgodil eden večjih incidentov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu. V eni večjih slovenskih zdravstvenih ustanov niso bili ogroženi le osebni podatki zaposlenih, pač pa tudi osebni podatki pacientov. Dostopna je bila zdravniška dokumentacija, vključno z napotnicami, ki vsebujejo zelo občutljive osebne podatke pacientov. Vse skupaj je bilo široko odprto v splet, spletni strežnik zdravstvene ustanove pa sploh ni uporabljal HTTPS zaščitene povezave.

In zakaj javnost o tem incidentu ničesar ne ve? Preprosto zato, ker v Sloveniji prevladuje kultura skrivanja napak in pometanja le-teh pod preprogo. Namesto, da bi se o napakah pripravilo izčrpno poročilo, ki bi vsebovalo...

Slo-Tech - Oddajanje letnih poročil Ajpesu je očitno pomembnejše kot varovanje podatkov podjetij in državljanov in državljank Slovenije. Da potencialne poslovne škode zasebnim podjetjem in možnosti kraje identitete državljanov sploh ne omenjamo. Vsaj tako razumemo odgovore vodje Ajpesove službe za informacijsko tehnologijo Marjana Babiča, ki jih je dal v intervjuju za RTV MMC.

»Pri analiziranju smo proučevali tudi nekatere bolj radikalne ukrepe, vendar smo ocenili, da jih trenutno brez občutnega vpliva na delovanje storitev Ajpesa ni smotrno izvesti. Posledice za uporabnike bi bile nesorazmerno velike, saj mora okrog 170.000 zavezancev v tem obdobju izpolnjevati zakonske obveznosti oddaje letnih poročil«

Tako Babič pojasnjuje novinarju, zakaj Ajpes ni storil ničesar, da...

Slo-Tech - Da slovenski državni organi bistveno premalo, oziroma praktično nič, ne vlagajo v informacijsko varnost, vemo že dolgo časa. To priznavajo tudi strokovnjaki iz državne uprave sami.

Včasih se na dobronamerna opozorila organi (napol) odzovejo šele čez leta, včasih pa tistega, ki jih opozori na lastne napake kar ovadijo. Tako je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bo sledila kakšna večja katastrofa epskih razsežnosti.

In ta se je tokrat pripetila AJPESu. AJPES, ali Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ima namreč na nedavno prenovljeni spletni strani varnostno ranljivost z resnimi posledicami. Gre za ranljivost, kjer je s pomočjo SQL vrivanja iz zalednih podatkovnih baz mogoče pridobiti tudi tiste podatke, ki preko strani sicer niso dosegljivi. Kot kaže,...

BBC - Britanski informacijski pooblaščenec je Sonyju izrekel 250.000 funtov globe zaradi napada na Sonyjevo omrežje PSN (PlayStation Network) leta 2011. V napadu, ki se je izkazal za precej resnejšega od prvotnih ocen, je bilo odtujenih ogromno osebnih podatkov naročnikov, kar je tudi razlog za izrek globe.

Informacijski pooblaščenec David Smith pojasnjuje, da je Sony nepotrebnemu tveganju izpostavil imena, naslove, elektronske naslove, gesla, številke kreditnih kartic, rojstne podatke in druge osebne podatke, ki so mu jih v dobri veri zaupali uporabniki. Sony je z malomarno zaščito prekršil Data Protection Act. Preiskava je namreč odkrila, da se bil Sony napadu mogel izogniti, če bi uporabljal svežo programsko opremo in če bi svoje omrežje...

Slo-Tech - Minila sta dva tedna, odkar je Sony opazil vdor v svojo storitev PlayStation Network (PSN). Prvikrat so v torek, 19. aprila, opazili, da se je nekaj strežnikov ponovno zagnalo, česar niso načrtovali. Dan pozneje so v preiskavi dnevniških datotek našli indice, da je bil omrežje napadeno in uporabniški osebni podatki odtujeni. Dokaze o tem so pridobili šele 25. aprila in dan pozneje so uporabnike obvestili o vdoru. Zgodba s tem še zdaleč ni končana. Sony je obljubil, da bo prenovljena in bolje zavarovana verzija PSN še ta teden spet dosegljiva, in do sredine tedna se to še ni zgodilo. So pa napovedali izid novega popravka za strojno programsko opremo (firmware) na konzolah na verzijo 3.61, ki bo uporabnike tudi prisilila v zamenjavo gesla.

Sonyjevi inženirji medtem delajo nadure. BBC je objavil, da je Sony najel tudi zunanje izvedence iz več podjetij, ki bodo pomagali v preiskavi in gradnji varnejšega omrežja. Da bi razjasnili podrobnosti o napadu, so na zaslišanje predstavnike...