EFF - Leto 2016 lahko označimo kot prelomno leto, ko se je zavedanje o pomembnosti šifriranja internetne komunikacije, ki ga je že leta 2013 okrepil Snowden, prelilo v veliko rast šifriranega internetnega prometa. Upravljavci spletnih strani tega niso nenadoma ugotovili, temveč je k temu botrovalo součinkovanje več faktorjev.

Google strani, ki uporabljajo HTTPS, med iskalnimi zadetki uvršča više, Chrome pa se nad nešifriranimi pritoži. To ustvarja pozitivno motivacijo, da strani ponudijo HTTPS. Platforme, na katerih gostuje ogromno vsebine (Wordpress, Tumblr, Squarespace itd.) množično podpirajo HTTPS in ga privzeto uporabljajo. Uporabnikom torej ni bilo treba storiti ničesar, pa so njihove strani postale bolj varne. Stranem, ki želijo pridobiti certifikate, a...

CNET - Https je protokol za varno komunikacijo preko računalniškega omrežja, ki je za razliko od http protokola šifriran ter zaradi tega bolj varen (če je pravilno implementiran) za uporabnika pred spletnimi prevaranti. Http protokol, ki je nešifriran, ne zagotavlja kriptografsko varne potrditve identitete nasprotne stranke, medtem ko https protokol zahteva vsaj verifikacijo domene, če že ne celo potrditve identitete upravljalca domene (EV).

Zaradi spletnih prevarantov se je Chrome odločil pospešiti bitko proti nešifriranim spletnim stranem, s čimer nameravajo začeti januarja 2017, ko bo izšla nova različica spletnega brskalnika - Chrome 56. Parisa Tabriz, vodja Googlove ekipe inženirjev, ki se ukvarja z varnostjo na Chromu, je dejala da je njihov plan izpostaviti spletne strani, ki so nešifrirane in s tem morebiti nevarne obiskovalcem.

...

Slo-Tech - Spet je tisti dan, ko moram državnim biričem nakazati desetino polovico svojih mesečnih prihodkov – oziroma, kot oni temu pravijo, plačati moram davke. Mesečni ritual se začne s pregledom eDavkov, ali država želi od mene še kaj razen običajnih davkov in prispevkov. In, kot vsakokrat, me brskalnik spet prijazno opozori, da spletna stran eDavki ne zagotavlja minimalnih varnostnih zahtev. Roka zadrhti, že tako razredčeni lasje štejejo nove žrtve in možgani preračunavajo, kaj mi država nudi za skoraj 1000 evrov plačanih davkov vsak mesec. Očitno niti varnosti na internetih ne.

Nič, dvignem telefon in v slabi uri sedim na kavi skupaj s tremi ljudmi, ki se imajo za etične hekerje. Prepričam jih, da svoje znanje usmerijo na spletne dacarje in mi pomagajo ugotoviti,...

Techdirt - V ZDA v konicah na Netflix odpade več kot tretjina vsega internetnega prometa; nič drugače ni v ostalih državah, kjer je veliko večino prometa predstavljajo različne večpredstavnostne vsebine. Zato je pomembna vest, da kani Netflix začeti šifrirati ves svoj promet do uporabnikov.

Šifriranje internetnega prometa, ki se je pred leti uporabljali zelo redko, postaja danes vse pogostejše. Ne le spletno bančništvo, tudi spletni predali za e-pošto in številne strani s forumi (tudi naša) z obiskovalci komunicirajo šifrirano. Tako nihče ne more videti vsebine komunikacije. Chrome in Mozilla se zavzemata, da bi nešifriran HTTP povsem izginil z interneta. Očitno trendu sledi tudi Netflix, je razbrati iz elektronskega sporočila.

Šifriranje tako velike storitve, kot je...

leviathansecurity.com - Ljudje ponujajo Tor node-e iz različnih razlogov, večinoma dobrih, se pa najdejo tudi taki, ki bi radi izkoristili uporabnike tega anonimizacijskega omrežja in jim namesto želenih datotek podtaknejo take z dodanim malwarom.

Josh Pitts, varnostni raziskovalec za ameriško hišo Leviathan Security, že nekaj let predava o metodah za spreminjanje izvršljivih datotek (t.i. binary patching). Pri tem rad poudarja, da ne gre za pretirano zahtevno operacijo in da so vsa potrebna orodja pravzaprav že precej let na voljo v odprtokodni in dobro dokumentirani obliki (k čemur prispeva tudi sam). Zato naj bi bilo zgolj vprašanje časa, preden se bo nekdo spomnil to tehniko uporabljati za okuževanje računalnikov. Napadalec z polnim dostopom do omrežnega...

Gaurang Pandya - Včeraj je indijski varnostni inženir Gaurang Pandya objavil blog post o tem, da Nokia na določenih novejših modelih (zlasti Ashah, za Lumie še ni podatka) izvaja Man-In-The-Middle napad pri spletnem brskanju, in to tudi za HTTPS povezave. Za nešifriran HTTP to ni nič novega, saj večina operaterjev uporablja take ali drugačne http proxy-je za potrebe kontrole in pohitritve mobilnega prometa, pri varnih povezavah se to ne bi smelo dogajati.

Napad je klasičen: ob vzpostavitvi varne povezave se brskalnik namesto z ciljno stranjo (npr. https://paypal.com) poveže z Nokiinim proxy strežnikom (npr. http://cloud13.browser.ovi.com), tudi šifrirano in podpisano, a z Nokijinimi lastnimi certifikati. Proxy strežnik potem sam sproži https povezavo do tarčnega strežnika in čez...