Slo-Tech - Gradnjo novih čipov za krmiljenje vesoljskih plovil bo NASA zaupala podjetjema Microchip and SiFive, za kar bosta v naslednjih treh letih dobili 50 milijonov dolarjev. Na javnem razpisu sta zmagali s konceptom HPSC (High-Performance Spaceflight Computing), ki bo nadomestil več kot dve desetletji stari BAE Systems RAD750. Slednji je okrepljen procesor, ki je bil osnovan na PowerPC 750 iz leta 1997 in dokončan leta 2001. Čas je za nadgradnjo.

V vesolju so razmere težje kot na Zemlji, zato so tudi nadgradnje redkejše. Strojna oprema mora biti zanesljiva, kar v vesolju običajno ni ljudi, ki bi lahko popravljali napake in odpravljali težave, prav tako pa morajo biti čipi precej vzdržljivejši. V vesolju so temperaturna nihanja večja, sevanja več, lahko se praši, pospeški in udarci so pogosti. Vse to so razlogi, da traja dizajniranje in testiranje strojne opreme tako dolgo, da je nemogoče uporabljati najnovejše izume. Namesto tega se desetletja uporablja preverjena in zanesljiva oprema,...

Phys.org - Avstralski inženirji so razvili prvi praktični senzor za dekodiranje signala, ki v optičnem vlaknu potuje po vijačnici, kar bi lahko omogočilo drastično višje hitrosti prenosa podatkov.

Da elektromagnetno valovanje pozna vrtenje okoli svoje optične osi, dobro vemo, saj tovrstno orientacijo označuje polarizacija svetlobe. Mnogo manj poznana pa je lastnost fotonov, da imajo lahko tudi vrtilno količino - se pravi, da lahko okoli optične osi krožijo in torej potujejo po vijačnici. Kljub temu, da je pojav napovedal že James Clerk Maxwell v 19. stoletju in so ga prvič opazili leta 1932, se je človek namreč šele leta 1992 naučil s takšno svetlobo rokovati. Danes se že uporablja v optičnih pincetah in mikroskopiji, dosti obljublja tudi pri opazovanju...

IEEE Spectrum - Pred poldrugim desetletjem je kazalo, da se optične povezave nezadržno bližajo notranjosti računalniške škatle in da je zgolj še vprašanje let, preden bodo vlakna vgrajena v matične plošče, nemara pa bo svetloba prenašala bite celo znotraj procesorjev. Iz tega seveda ni bilo nič. Tudi danes se svetloba ustavi na eni strani pri modemu, na drugi pa pri glavnem stikalu strežniške omare, dalje pa pelje baker.

Zanimiv člančič na IEEE Spectrumu se poglobi v razloge za takšno stanje. Svetloba ima precej večjo valovno dolžino od elektrona, zaradi česar so logični elementi, ki bi jo uporabljali, kratkomalo preveliki - svetlobna logična vrata so desettisočkrat večja od današnjih električnih tranzistorjev! Zato se...

Nature - Po modernih optičnih vlaknih se že sedaj prenašajo ogromne količine podatkov, a tehnologija napreduje in raziskovalci razvijajo metode za še hitrejši prenos. Navsezadnje današnji internet v povprečju pošilja več sto terbitov podatkov na sekundo, za kar porabimo kar osem odstotkov vseh proizvede električne energije. Ker potrebe rastejo, se gleda v prihodnost. Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so pokazali, kako lahko po enem optičnem vlaknu prenesemo 661 Tb/s podatkov na sekundo.

Praktične omejitve dandanes predstavljajo laserji, ki imajo približno 30-odstotno učinkovitost. Tipični laserji za prenos podatkov po optičnih vlaknih porabijo 70 mW energije, kar se en sliši veliko. Toda za povečanje kapacitete se...

Slo-Tech - Elektronske pomočnike, kot so Alexa, Siri in Google Assistant, načeloma upravljamo z govorjeno besedo, a razumejo tudi še kaj drugega. Raziskovalci iz ZDA in Kitajske so ugotovili, da lahko razločijo in razumejo tudi ukaze, ki so skriti in ljudem neslišni. Zakamuflirani so lahko v glasbi na radiu, videoposnetkih na YouTube ali kod drugod. Ker lahko ti pomočniki naročajo izdelke na internetu, odklepajo hiše, potrjujejo rezervacije in podobno, je to precej velika varnostna luknja.

Sama bojazen pa niti ni nova. Skupini študentov z Berkeleyja in Univerze Georgetown sta že leta 2016 pokazali, kako lahko skrijeta ukaze v glasbo, tako da je potem...

Nature - Podatki se v računalništvu trenutno prenašajo na dva načina. Sorazmerno visoke hitrosti med komponentami dosegamo z bakrenimi povezavami, po katerih potujejo elektroni. To je preizkušen, delujoč in doslej tudi edini možen način, ki pa ni najhitrejši in predvsem ni varčen. Ne porabi namreč malo energije, ki se v končni fazi vedno pretvori v toploto, prav tako pa hitrosti z naraščajočo razdaljo hitro padajo. Na drugi strani imamo optične povezave med kontinenti, po katerih podatki v obliki svetlobe z minimalnimi izgubami s svetlobno hitrostjo potujejo stotine kilometrov. Raziskovalci z MIT-a, Berkeleyja in iz IBM-a so sedaj pokazali, kako lahko pristopa združimo. Z drugimi besedami: izdelali so delujoč čip, ki za komunikacijo uporablja...

IBM - IBM je danes predstavil pomembno odkritje, ki bo v prihodnosti lahko prineslo pomemben napredek pri hitrosti prevajanja informacij. Te v elektronskih napravah danes pošiljamo z električnimi signali po bakrenih vodnikih. A če lahko podatke po podmorskih kablih prenašamo s svetlobnimi pulzi, zakaj ne bi tega počeli tudi v samih čipih. Sliši se preprosto, izvedba pa ni niti malo enostavna. O ideji se je razpravljajo zadnjih 10 let, IBM je prvi delujoč koncept pokazal leta 2010, danes pa so predstavili prvi prototip. Tehnologijo so poimenovali silicijeva nanofotonika in omogoča povečanje...

Slo-Tech - Dobili smo neodvisno potrditev, da nevtrini ne potujejo hitreje od svetlobe, kot so kazale lanske meritve. Eksperiment OPERA je tedaj izmeril, da so nevtrini iz CERN-a v italijanski Gran Sasso pripotovali 60 ns prej, kot bi za isto razdaljo potrebovala svetloba, kar je ponovljeni eksperiment OPERA 2 tudi potrdil. Fiziki so bili o rezultatih sila skeptični, saj so bili v nasprotju z Einsteinovo teorijo o svetlobni hitrosti kot najvišji mogoči hitrosti prenosa informacije, prav tako pa niso zaznali nobene spremembe v nevtrinih po potovanju. Če bi resnično potovali...

Science Blog - V CERN-u so najverjetneje odkrili, kaj je bil razlog za lanske rezultate, ki so kazali, da nevtrini potujejo za približno dve do tri stotisočinke hitreje od svetlobe. Čeprav so meritve večkrat ponovili in napovedali izvedbo sorodnih meritev tudi na Japonskem in v ZDA, so vsakokrat ugotovili isto. Nevtrini so 732 km dolgo pot med CERN-om v Ženevi in italijanskim Gran Sassom prepotovali 60 ns hitreje, kot bi bila svetloba. Meritev so ponovili večkrat. Sum je sprva padel na merjenje časa, saj so ure sinhronizirane z GPS, a so kasneje to možnost zavrnili. Sedaj pa se je pokazalo, da je zelo verjetno razlog vendarle v napačnem merjenju časa oziroma nesinhroniziranih urah.

Pri analizi...

CNet - Intel je predstavil prototip ultrahitrega sistema z optičnimi vlakni, ki imajo silicijeve čipe z integriranimi laserji in detektorji ter omogočajo hitrosti do 50 Gbps, kar naj bi v prihodnosti razširili do 1 Tbps. Za razliko od trenutnih sistemov prototip ne uporablja ločenih komponent za generacijo in detekcijo svetlobnih pulzov, marveč ima te vgrajene na isti kos silicija kot ostale komponente. Mario Paniccia iz Intelovega laboratorija za fotoniko pojasnjuje, da je ključ prav v izdelavi laserja iz silicija. Pred šestimi leti nihče ni verjel, da je to sploh moč izvesti, sedaj pa je glavno vprašanje, kako jih povezati z optiko.

Za prikaz so uporabili štiri različne laserje, ki so delovali vsak pri svoji valovni dolžini,...

več strani - Ibm razvija nov proces sestave in izdelovanja čipov. Njegov oddelek je v petek prikazal nov način produkcije čipov z tako imenovano "strained silicon" (SS) tehniko. Z to tehniko nanesejo na zgornjo stran čipa mešanico silicija in germanija, kar naj bi pripomoglo k povečani zmogljivost samih tranzistorjev. Tehnika je dobila ime po samem efektu, ki se zgodi v tranzistorjih na čipu, ko se na njih nanese plast mešanice silicija in germanija. Z SS tehniko dosežejo, da se poveča razdalja med samimi atomi silicija znotraj čipa. Če smo kaj pri fiziki in kemiji pazili med uro se lahko spomnimo, da med atomi vlada določena sila privlačnosti, ki atome drži skupaj. Z to tehniko pa poskrbijo, da ta sila pojenja in da se atomi med samo poravnajo, kar ima za posledico, da sam krogotok elektrike ,ki potuje po čipu ni več toliko oviran, kar zmanjša tudi potrebo po energiji tranzistorjev. Sama upornost se zmanjša in hitrost toka se tako poveča do 70%, kar vodi k do 35% povečani hitrosti samega čipa....