Slo-Tech - Raziskovalci s švicarske raziskovalne univerze EPFL v Laussani so demonstrirali nov način vodnega hlajenja čipov, kjer hladilna tekočina teče skozi čip (on-chip liquid cooling). Medtem ko sam koncept ni nov, so to pot prvi uspeli ustrezne kanale zgraditi že pri samem litografskem postopku izgradnje čipa. Pri klasičnem vodnem hlajenju je namreč še vedno treba zagotoviti ustrezen prenos toplote od mesta nastanka (torej v čipu) do njegove površine, da jo lahko tam pobere hladilna tekočina. Taki sistemi niso le okorni, temveč imajo tudi omejitve, koliko toplote lahko odvedejo. Te omejitve so eden izmed razlogov, da se je frekvenca čipov bolj ali manj ustavila (ni pa to glavni razlog), prav tako pa omejuje število jeder in nadaljnjo miniaturizacijo (spet, ni edini razlog).

Če pa v čip že med proizvodnjo vstavimo ustrezne kanale, skozi katere črpamo hladilno tekočino, toploto zajemamo in odvajamo bliže mestu nastanka. Hkrati novi način terja bistveno nižjo porabo energije za hlajenje,...

Ars Technica - Ars Technica se je oglasila pri IBM Research v Zürichu in si ogledala, kako razvijajo novo tekočino, ki so jo marketinško poimenovali kar 5D elektronska kri in namerava rešiti težave pri nadaljnji miniaturizaciji čipov. Z njo želijo odpraviti ozki grli, ki ju predstavljata odvajanje toplote s čipov in njihovo napajanje z energijo.

V računalnikih in na integriranih vezjih je v tretji dimenziji namreč še veliko prostora, a je tja silno težko postaviti čipe, ker je treba nekako zagotoviti, da se bodo še vedno lahko hladili. Tipičen namizni procesor zlahka porabi več kot 100 W energije in torej odda ravno toliko toplote, česar ni problem odvesti. Treh takih procesorjev pa ne moramo postaviti drugega nad drugega, ker...

Slo-Tech - Podatkovni centri in superračunalniki so potratni porabniki električne energije; precejšen del je namreč porabijo za hlajenje komponent, ki jih je ta ista električna energija ogrela. Zato so v svetu varčevanja in recikliranja čedalje pogostejše alternative razdelitve velikih centrov na manjše skupke, ki v domovih in poslovnih prostorih nudijo ogrevanje. Ker odpadejo stroški za prisilno hlajenje, se lahko učinkovitost precej izboljša.

Zamisel ni nova, saj...

Slo-Tech - Ta mesec bomo dobili novo lestvico 500 najhitrejših superračunalnikov, ki jo objavljajo dvakrat letno, a že sedaj lahko napovemo spremembo na vrhu. Superračunalnik Titan, ki je prestol uradno zasedel novembra lani, bo moral primat prepustiti kitajskemu superračunalniku Tianhe-2. To je v poročilu z obiska na Kitajskem povedal Jack Dongarra iz Oak Ridge National Laboratoryja, kjer imajo doslej najhitrejši superračunanik.

To je naslednik superračunalnika Tianhe-1A, ki je prvo mesto zasedel januarja 2010. Vmes je šel razvoj naprej in Tianhe-1A se je moral sprijazniti z usodo vseh računalnikov - počasnim drsenjem proti dnu lestvice, ko prihajajo čedalje hitrejši superračunalniki. Tianhe-2 bo od trenutnega prvaka več kot dvakrat hitrejši. Medtem ko Titan zmore okrog 20...

Slo-Tech - Pred slabimi petimi leti, junija 2008, je ameriško ministrstvo za energijo v Los Alamos National Laboratoryju v Novi Mehiki začelo uporabljati superračunalnik IBM RoadRunner. Tedaj je bil to najhitrejši superračunalnik na svetu, saj je kot prvi presegel računsko moč enega petaflopsa (10¹⁵ operacij s plavajočo vejico na sekundo). Z njim so računali, kako se stara ameriški jedrski areznal (Stockpile Stewardship Program). RoadRunner je bil tako zmogljiv, da se je na prvem mestu lestvice 500 najhitrejših superračunalnikov obdržal poldrugo leto, še včeraj pa je držal še vedno zelo dobro 22. mesto. Danes pa so RoadRunnerja dokončno ugasnili, da ga razstavijo.

Življenjska doba superračunalnikov je običajno daljša, a RoadRunner se je moral posloviti od življenja zaradi svoje požrešnosti. Bil je energetsko zelo potraten, saj je...

X-Bit Labs - IBM-ovi raziskovalci so dosegli nov rekord v ploščinski gostoti zapisa na linearni magnetni trak, ki velja za eno izmed najbolj zanesljivih in dostopnih tehnologij hranjenja podatkov. To je pomembno, ker je shranjevanje podatkov na njih cenejše in energetsko učinkovitejše kot uporaba trdih diskov, tako da v velikih podatkovnih knjižnicah še vedno najdemo kilometre teh trakov.

V IBM Research v Zürichu so v sodelovanju s Fujifilmom iz Japonske dosegli gostoto zapisa 29,5 milijarde bitov na kvadratni palec, kar je približno 39-krat več od danes uporabljanih magnetnih trakov. Nova tehnologija bi lahko omogočila izdelavo kaset, ki sprejmejo 35 terabajtov nestisnjenih podatkov. V IBM-u...

SiliconValley.com - Podjetje IBM je oz. bo danes naznanilo rojstvo novega superračunalnika. Nova naprava z imenom Watson Blue Gene system je bila zgrajena v rekordnih dveh mesecih, uporabljalo pa jo bo 3.000 raziskovalcev v IBM-ovem Thomas Watson Research Center.

Maksimalna procesorska moč Watson Blue Gene je 115 teraflopov, kar pomeni 115 bilijonov kalkulacij na sekundo, njegova konstantna zmogljivost pa je 91,29 milijarde operacij na sekundo. Ti podatki postavljajo novonastali superračunalnik takoj za IBM-ov najzmogljivejši izdelek Blue Gene (maksimalno 135 bilijonov kalkulacij na sekundo), ki ga uporabljajo v Lawrence Livermore Laboratory.

Oba superračunalnika sta zgrajena modularno. Tako je sistem Watson sestavljen iz 20 modulov, v vsakem pa je po 2.000 PowerPC procesorjev. Kljub temu da so pri izgradnji uporabili nizkoporabniška vezja, naj bi Watson Blue Gene letno porabil za kar 400 do 500 tisoč dolarjev električne energije.

Če želite imeti omenjeni sistem doma, vam ga pri IBM izdelajo...