Slo-Tech - Po uspehu na Otoku so tudi njihovi sosedje uspešno zaključili eksperiment s štiridnevnim delovnikom. V precej manjšem preizkusu je sodelovalo 12 podjetij, projekt pa so spremljali v sindikatu Fórsa, iniciativi Four-Day Week Ireland ter University College Dublin in and Boston College. Rezultati so zelo pozitivni, saj bodo vsa podjetja štiridnevni delovnik uporabljala še naprej, devet dolgoročno, tri pa se še ne želijo zavezati.

Vsi zaposleni so bili s krajšim delovnikom zadovoljni. Poročajo o zmanjšanju stresa, utrujenosti in težav z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Spali so v povprečju več (7,72 namesto 7,02 ure), na teden so 36 minut več posvetili hobijem, povečalo se je zadovoljstvo v življenjem in kakovost, okrepilo se je tudi prosocialno vedenje.

Delodajalci niso opazili večjih težav. Sedem podjetij je razkrilo tudi poslovne rezultate, ki so se pri šestih izboljšali, pri enem pa poslabšali. Vsa podjetja so opazila znižanje porabe energije in povečanje...

Slo-Tech - Približno trideset podjetij - med njimi je najbolj znan verjetn Canon - v Veliki Britaniji bo preizkusno sodelovalo v shemi, ki jo koordinira novozelandska neprofitna organizacija 4 Day Week Global. Preizkus bo trajal šest mesecev in v tem času bodo zaposleni delali štiri dni na teden, prejemali pa bodo nespremenjeno plačilo. Raziskavo bodo spremljali raziskovalci z Univerze v Oxfordu, Univerze v Cambridgeu in Boston Collegea. To ni prvi tovrstni pilotni preizkus.

Zaposleni, ki bodo udeleženi v preizkusu, naj bi obdržali 100 odstotkov dosedanje storilnosti, za kar bodo delali le štiri dni. Poleg britanskih podjetij bodo letos preizkuse izvedli še na Irskem, v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Uradni rok za prijavo v program za podjetja je konec marca, nato pa bodo izobrazili vodje in zaposlene ter postavili metrike, s katerimi bodo ocenjevali uspešnost. Preizkus bo trajal od junija do decembra, ko bodo zaposleni delali 32 ur za isto plačilo kot doslej.

Krajši delovni...

Slo-Tech - Kot je v navadi, oktobra izvemo, kdo bo prejel letošnje Nobelove nagrade. Začelo se je z nagrado za medicino, katere prejemnike so danes oznanili v Stockholmu. Nobelov odbor pri Karolinska Institutet se je odločil, da jo prejmejo ameriški genetiki Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young za odkritje molekularnih mehanizmov, ki uravnavajo bioritem oziroma notranjo biološko uro. Njihova odkritja pomagajo pojasniti, kako živa bitja prilagajajo svoj biološki ritem 24-urnemu ciklu dan-noč.

Ker se Zemlja okrog svoje osi zavrti v 24 urah, od česar je v povprečju slaba polovica teme, dobra polovica...

Slo-Tech - Raziskovalci z University of California so v arhivih Sugar Association izkopali dokumente iz 50. in 60. let minulega stoletja, ki dokazujejo, da so trije ugledni raziskovalci s Harvarda tedaj prejemali nerazkrito financiranje Sugar Assocation (tedaj pod imenom Sugar Research Foundation, SRF), v zameno pa objavljali pristranske znanstvene članke o neškodljivosti sladkorja. Zgodbo je objavil JAMA Internal Medicine, ki ga izdaja American Medical Association in sodi med najuglednejše medicinske revije. Na prvi pogled prazgodovinske ugotovitve so še kako relevantne danes, ker so vplivale na pol stoletja prehranskih smernic in so - brez pretiravanja - raziskovalci s svojim početjem vplivali na prehranjevanje več milijard ljudi...

Slo-Tech - Kozmično naključje, da se Zemlja okrog svoje osi zavrti v 24 urah, ima močan vpliv na veliko večino živih bitij. Ciklu dneva in noči, ki v povprečju traja 24 ur, so se morala prilagoditi tako, da so tudi njihovi bioritmi (cirkadijski ritmi) dolgi 24 ur. Zelo očitno je, da lahko zunanji dražljaji cirkadijski ritem ponastavijo, sicer ne bi mogli potovati med različnimi časovnimi pasovi. Manj pa je jasno, kako se to zgodi.

Ključna je svetloba, o tem ni nobenega dvoma. Ko je zunaj svetlo, se proizvodnja melatonina ustavi, za naše telo je dan. Na podvečer se začne izločati melatonin in v temi je za naše telo noč. Raziskave so pokazale, da se bioritem ohrani tudi brez zunanjih dražljajev, a se podaljša na približno 24 ur in 10 minut. Ni veliko, je pa dovolj, da že...

Slo-Tech - V vesolju so človekova plovila in sonde preletele milijarde, prevozili pa precej manj. Medtem ko sta najdlje prepotovala Voyagerja, in sicer 15 ter 20 milijard kilometrov, je rover Opportunity na Marsu po 11 letih končno zvozil en maraton. Za avtomobilček, ki je imel pričakovano trajanje misije tri mesece, je to izvrsten rezultat.

Opportunity je skupaj s sestrskim roverjem Spirit na Mars prispel januarja 2004 v okviru misije MER. Usmerili so ju vsakega na svojo stran planeta, da bi raziskala njegovo zgradbo in dokončno ugotovila, ali je na Marsu voda. In ob tem sta pridno napredovala ped za pedjo po Marsovem površju. Spiritu se je zataknilo pri 7,7 kilometra, ko se je z dvema nedelujočima kolesoma pogreznil v mehkem pesku. Verjetno bi zadostoval že majhen potisk, a na Marsu ni nikogar, ki bi ga sunil. Nekaj...

Slo-Tech - Rezultati novih raziskav, ki nekoliko izpodbijajo rezultate starejših, razkrivajo razloge, zakaj in kdaj ljudje bolj goljufajo in ravnajo manj moralno. V nasprotju z uveljavljenim pojmovanjem, da smo ljudje bolj moralni zjutraj, zdaj kaže, da je to odvisno od bioritma posameznika - in še cele palete okoliščin.

Vprašanje morale je v psihologiji in filozofiji neizmeren vir fascinacije. Ali smo ljudje naravno dobri, ali nas tega nauči šele družba, kje je evolucijska podlaga za na videz...

Guardian - Rover Curiosity se je na Marsu že dobro udomačil, saj je od njegovega pristanka minilo že več kot mesec dni. V tem času je že opravil testno vožnjo, ki je uspela brez težav. V četrtek pa je ugledal prav poseben astronomski pojav - Sončev mrk, in danes je NASA javnosti posredovala posnetke.

Na Zemlji so Sončevi mrki relativno pogosti, saj vsako leto vidimo vsaj dva, lahko pa vse do pet mrkov. Seveda niso vsi totalni, ampak so med njimi posebej pogosti delni - občasno pa vidimo tudi kolobarjastega. Nekaj podobnega je videl tudi Curiosity. Marsova luna Fobos je prečkala Sončevo ploskvico. Pojav žal ni tako spektakularen kakor na Zemlji niti tako redek.

Fobos je premajhen. Čeprav kroži le 6000 km nad površjem Marsa (zato je njegov...

Slo-Tech - Seznam najbolj spektakularnih računalniških napak v zgodovini se sicer pojavi večkrat, a nič ni narobe, če si ga pogledamo vsako leto in si osvežimo spomin. Nazadnje so to storili na PC Pro. Nekajkrat so šle stvari narobe zaradi računalniških hroščev, spet drugič zaradi človeškega faktorja, vsem pa je skupna velikanska cena odprave posledic.

Na kratko nanizajmo katastrofe, ki so jih opisali v svojem članku. V 80. letih preteklega stoletja so Američani sumili, da jim bodo Rusi skušali ukrasti programsko opremo za nadzor in uravnavanje pretoka skozi plinovode, zato so jim podtaknili pokvarjeno. KGB je iz kanadskega podjetja resnično presnel program, a Rusi niso ugotovili, da je imel vgrajeno časovno bombo, ki je po sprožitvi naključno...

NASA - Nasina misija Phoenix na Mars se je končala novembra 2008, ko je Phoenix utihnil. Uradni konec trimesečne delovne misije je bil predviden za avgust 2008 in do takrat je Phoenix opravil vse svoje naloge, nato pa je deloval še slabe tri mesece. Ko ga znanstvenikom ni uspelo več priklicati, so 10. novembra 2008 dokončno razglasili misijo za končano.

V Nasi upajo, da Phoenix vendarle še ni umrl. Orbiter 2001 Mars Odyssey, ki že deveto leto kroži okrog Marsa, bo od 18. januarja poslušal, ali se nemara Phoenix še oglaša. Območje, kjer je Phoenix pristal, bo naslednjih nekaj dni preletaval desetkrat dnevno in iskal radijske signale s Phoenixa. V Nasi sicer niso preveč optimistični in Phoenixu...