Slo-Tech - V Stockholmu so danes razglasili prejemnika Nobelove nagrade za medicino, ki jo bodo svečano izročili na slovesnosti decembra. Nobelov odbor pri Karolinska Institutet je letos nagradil madžarsko biokemičarko Katalin Karikó in ameriškega biokemika Drewa Weissmana. Nagrado prejmeta za odkritja modifikacij nukleozidnih baz, ki so omogočila razvoj učinkovitih cepiv mRNA proti covidu-19. Odkritje je bilo ključno za hiter razvoj cepiv proti covidu-19, s čimer se je človeštvo na novo zdravstveno krizo odzvalo hitreje kot kdajkoli v zgodovini.

Večina cepiv proti virusnim povzročiteljem bolezni je bila pred covidom razvitih na tradicionalni način. To je vključevalo oslabljene ali inaktivirane viruse ali delce, za kar so v preteklosti že podeljevali Nobelove nagrade. Leta 1951 jo je prejel Max Theiler za razvoj cepiva proti rumeni mrzlici. Cepiva na osnovi deaktiviranih virusov, kakršno je na primer cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, terjajo poživitvene odmerke. Kasneje so začeli...

Slo-Tech - Vsako leto se začne z medicino in tudi letos je tako. Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmeta libanonsko-ameriški biolog Ardem Patapoutian in ameriški fiziolog David Julius za odkritja receptorjev za temperaturo in dotik, je sporočil Nobelov odbor pri Karolinska institutet. Znanstvenika sta razvozlalo molekularno ozadje dotika in zaznavanja temperature, ki predstavljata pomembna čuta.

Zaznavanje okolja je za živa bitja izjemnega pomena, še zlasti za premikajoča se bitja. Delovanje čutil jemljemo kot samoumevno, pri čemer pa zelo dolgo ni bilo jasno, kakšna je povezava med zunanjimi dražljaji - na primer temperaturo in dotikov - ter električnimi signali, ki potujejo po našem živčevju. Ta vprašanja so burila človeško domišljijo že dolgo časa. Rene Descartes si je na primer pred več kot 300 leti predstavljal, da različne dele kože z možgani povezujejo niti, po katerih se prevajajo mehanični signali. Kasneje so odkrili senzorične nevrone in druge visoko specializirane nevrone,...

Slo-Tech - Tehnično bi na daljša vesoljska potovanja lahko leteli že sedaj, a vplivi dolgotrajne izoliranosti na človeško psiho še niso docela raziskani. Na Zemlji se temu morda še najbolj približa življenje na Antarktiki, kjer je polovico leta tema, kjer ni možnosti hitrega odhoda, kjer so ljudje in prizori venomer isti, življenje pa monotono. Raziskovalci, ki so preživeli 14 mesecev na nemški postaji Neumayer III, so jo odnesli s spremembami v možganih. Raziskava, ki si jo izvedli na pensilvanski univerzi, je pokazala spremembe v gostoti in strukturi možganskega tkiva pri ljudeh po dolgotrajnem bivanju na Antarktiki. Osamljenost nam torej res lahko skisa možgane.

Alexander Stahn, ki je raziskavo vodil, je pojasnil, da so opazili 7-odstotno zmanjšanje hipokampusa, kar je ogromna sprememba. V študiji je sodelovalo devet ljudi, in sicer pet moških in štiri ženske. Pred odhodom na Antarktiko so jim temeljito pregledali glavo. Možgane so slikali z magnetno resonanco, pri čemer so najpodrobneje...

Slo-Tech - Ali igranje nasilnih in akcijskih iger ljudi dela agresivne, je žgoča in nerazrešena dilema, saj raziskave ne dajejo enotnih izsledkov, ljudi pa imajo o tej temi prav tako zelo odločna mnenja. Raziskovalci z Univerze v Montrealu pa so raziskovali, kako igranje akcijskih iger vpliva na same možgane. Ugotovili so, da imajo igralci tovrstnih iger manj sive možganovine, kar je korelirano s tveganjem za razvoj depresije, shizofrenije, posttravmatske stresne motnje, Alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni. Najbolj prizadeta področje je hipokampus. To je prva študija, ki je pokazala na negativne posledice igranja iger na strukturo možganov.

Igranje iger v nekaterih primerih priporočajo tudi psihiatri, ker ima igranje iger pozitiven vpliv na kratkoročni spomin in...

Slo-Tech - Povezovanje navidezne resničnosti in nevroznanosti bo omogočalo hitrejše zdravljenje možganov ljudi, ki so doživeli možgansko kap. Vsaj tako trdi švicarsko podjetje MindMaze, ki je dobilo blagoslov ameriškega zdravstvenega regulatorja Food and Drug Administration za svojo nevro-rehabilitacijsko platfromo poimenovano MindMotion. Ta uporablja 3D kamere in senzorje za koordinacijo gibanja in možganskih funkcij, na podlagi zbranih podatkov pa zdravnikom pomaga oblikovati čim učinkovitejši način zdravljenja. V MindMazeu svoji tehnologiji pravijo kar operacijski sistem za možgane.

Blagoslovitev MindMazea s strani FDA je pomembna predvsem iz vidika implementacijo sodobne tehnologije v obstoječe zdravstvene procese. Švicarsko podjetje je le eno izmed mnogih, ki...

Slo-Tech - Znani so prejemniki prve letošnje Nobelove nagrade. Nobelova skupščina pri Inštitutu Karolinska je sporočila, da Nobelovo nagrado za medicino prejmejo irski biokemik William C. Campbell in japonski mikrobiolog Satoši Omoru za odkritja, povezana z novimi načini zdravljenja okužb z zajedavci iz debla nematod, ter kitajska kemičarka Joujou Tu za odkritje novih načinov zdravljenja malarije. S podelitvijo letošnje nagrade Nobelova skupščina pripoznava pomembnost boja proti zajedavcem, ki so tisočletja predstavljali velik problem za človeštvo in povzročali nepotrebno trpljenje. Ker zaradi geografske lege in pomanjkljive higiene prizadevajo zlasti revne države sveta, so bolezni še vedno daleč od izkoreninjenja, zato je boj...

Nobelove nagrade - Kot je že v navadi, se je teden razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad pričel z medicino. Letošnji prejemniki te prestižne nagrade so ameriško-britanski profesor kognitivnih nevroznanosti John O'Keefe (polovica nagrade), norveška nevrofiziologinja May-Britt Moser ter njen soprog nevrofizolog Edward I. Moser (skupaj drugo polovico) za odkritje celic, ki v možganih gradijo sistem pozicioniranja.

Okolje, v katerem se...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je za uvod v teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad danes razkrila prejemnike Nobelove nagrade za medicino. Letos jo prejmejo ameriški biokemik James Rothman, ameriški biolog Randy Schekman in nemški biokemik Thumas Südhof za odkritja na področju regulacije in organizacije transportnega sistema v celicah.

V celici namreč poteka vrsta biokemijskih procesov, ki razgrajujejo molekule in gradijo druge molekule, hkrati pa morajo v celico vstopati tudi nekatere molekule iz okolja (hranila, signalne molekule), druge pa morajo iz celice tja odpotovati (izločanje hormonov, nevtrotransmiterjev, encimov). Za brezhibno delovanje je nujno potreben organiziran transportni sistem, ki...

Slo-Tech - Znanstveniki z Rush University Medical Center v novi številki revije Journal of Neuroscience poročajo o odkriti novi tarči, ki bi jo lahko uporabili pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Njeno napredovanje bi lahko preprečili z blokiranjem encima nevtralna sfingomielinaza (znana tudi kot sfingomielin fosfodiesteraza), ki katalizira hidrolizo sfingomielina na svoja sestavna dela, to sta fosfoholin in ceramid. Sfingomielin je vrsta sfingolipidov, ki imajo na ogrodje iz višje maščobne kisline in sfingozina pripet fosfoholin. Najdemo ga v različnih celičnih membranah, največ...

New York Times - Kot poroča New York Times, so raziskovalci odkrili zanesljiv test za ugotavljanje, ali oseba je oziroma bo zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Kot opisujejo v članku Diagnosis-Independent Alzheimer Disease Biomarker Signature in Cognitively Normal Elderly People, objavljenem v Archives of Neurology, je to mogoče z razmeroma preprostim testom možgansko-hrbtenjačne tekočine (cerebrospinalnega likvorja), ki je dostopnejši in cenejši od pozitronske tomografije.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo nekaj več kot 300 posameznikov, starejših od 70 let, so jim pregledali cerebrospinalni likvor in v njem iskali protein beta amiloid (natančneje, Aβ42 oz. njegovo izoformo z 42 aminokislinskimi ostanki, ki ima najbolj izraženo težnjo po tvorbi vlaknastih struktur, ki se pri Alzheimerjevi bolezni nalagajo v možganih in tvorijo lehe), protein tau in na treoninskem ostanku 181 fosforilirani protein tau (τ181P, hiperfosforilirana oblika proteina tau se začne spontano agregirati v večje skupke,...

Wired Blog - Možganski center za spomin in orientacijo pri ljudeh je dolgo veljal za preveč neorganiziran, da bi lahko iz njega pridobili kakršnokoli uporabno informacijo. Raziskave na podganah so celo kazale, da so morda prostorski spomini hranjeni naključno, vendar je znanstvenikom iz londonskega University College-a vseeno uspelo ugotoviti lokacijo osebe v virtualni sobi na podlagi možganske aktivnosti.

Znanstveniki so se osredotočili predvsem na hipokampsu, del možganov, ki je odgovoren za obdelavo prostorskih relacij in kratkoročnih spominov - pomaga torej pri ugotavljanju kje smo.

Seveda so...

Slo-Tech - O tej temi je bilo povedanega že veliko, na kratko pa lahko rečemo, da sta se oblikovala dva tabora: pro et contra. Izvedene so bile že mnoge raziskave, med katerimi so škodljivost naših gizmov tako potrdili kot zavrnili. No, najnovejša raziskava se naj bi dvignila nad laboratorijske poskuse na podganah, ter se raje posvetili na človeške celice. Ugotovili so, da mobiteli definitivno izzivajo spremembe v možganskih celicah, saj naj bi sevanje mobilnikov poškodovalo prepreko, ki bi odvračala škodljive snovi v krvi od vstopa v možgane. Posledice? Glavoboli, nespečnost ter celo Alzheimerjeva bolezen. Sicer pa povdarjajo, da so bili poskusi izvedeni v laboratorijih, kjer se zaznajo vsakršne mikroskopske spremembe, tako da naj bi bilo uporabljanje mobilnikov še vedno "varno". Eh, če ne možganski, pa pljučni, če ne pljučni, pa kožni,... Klik!