NASA - Po našem Osončju leti na milijone večjih in manjših kosov vesoljskega prahu, a kamen, ki ga je NASA odkrila s teleskopom Pan-STARRS 1 na Havajih, si zasluži posebno omembo. Približno štiristo metrov velik predmet z oznako A/2017 U1 je prvo opaženo vesoljsko telo, ki je v Osončje priletelo iz medzvezdnega prostora in se bo tja tudi vrnilo. Ostali kometi se načeloma vračajo, čeprav imajo lahko zelo dolge obhodne čase. Odkriti predmet, ki je od drugod, seveda ni nič pretresljivega, je pa prvikrat, da smo tak objekt dejansko opazili. Doslej smo le vedeli, da verjetno obstajajo bežni obiskovalci našega Osončja, ki po enem krogu mimo Sonca odletijo tja, od koder so prispeli.

Paul Chodas, vodja Centra za opazovanje bližnjih objektov pri Jet Propulsion Laboratory v...

Slo-Tech - Komet Čurjumov-Gerasimenko, na katerem je lani pristal modul Philae, v orbito okrog njega pa se je utirilo plovilo Rosetta, je včeraj dosegel prisončje (perihelij), kakor imenujemo točko v njegovi orbiti, ki je najbližja Soncu. Ob približanju Soncu se kometi prebudijo, saj začne led intenzivno izparevati, visoka temperatura pa lahko tudi neposredno poškoduje sonde. Za zdaj kaže, da sta Rosetta in Philae uspešno preživeli perihelij. Čurjumov-Gerasimenko sedaj leti proč od sonca v svoji eliptični orbiti. Perihelij je bil na razdalji 1,2 astronomske enote (1 astronomska enota je povprečna oddaljenost Zemlje od sonca, torej 150 milijonov kilometrov), afelij pa na razdalji 5,7 astronomske enote, kamor bo komet prispel čez tri leta. Obhodni čas znaša 6 let in 5 mesecev.

Ker komet nima atmosfere, se zamrznjeni led hitro spreminja v paro že pri sorazmerno...

ESA - Znanstveniki pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) so optimistični, da bo do avgusta, ko se bo komet Čurjumov-Gerasimenko približeval Soncu, čedalje več priložnosti za čedalje daljšo komunikacijo z robotom Philae, ki je lani pristal na njem. Ta je novembra ob pristanku malo zgrešil predvideno cono in odbil pod klif, kar mu zelo omejuje sončno svetlobo. Zakaj niso uporabili RTG-jev, je drugo vprašanje, o katerem smo že pisali. Zato je Philae deloval 60 ur na baterijski pogon, potem pa mrknil - do tega vikenda.

Po sobotni 85-sekundni komunikaciji je tudi v nedeljo stopil v stik s plovilom Rosetta v orbiti okrog kometa. To znanstvenike navdaja z velikim optimizmom. Philae za oddajanje podatkov potrebuje vsaj 19 W energije; ob sončnem vzhodu na kometu mu jo...

ESA - V soboto pozno zvečer se je po večmesečnem mrku ponovno oglasil robot Philae, ki je 12. novembra pristal na kometu Čurjumov-Gerasimenko, kar je bil prvi kontroliran dotik kometa v zgodovini. Žal se je ustalil na mestu, kjer sončne svetlobe ni bilo dovolj za delovanje, zato je po dobrih 60 urah baterijskega napajanja zaspal - z upanjem za kasneješo oživitev, saj komet drvi proti Soncu.

Glavni problem kometov je njihova majhnost. Resda so ogrommni, če jih primerjamo s človeškimi zgradbami na Zemlji, a v vesoljskem smislu so drobižki. Gravitacija na njih je zelo šibka, zato so pristanki negotovi. Ko se Philae niso...

NASA - Danes se je v orbito okoli pritlikavega planeta Cerera utirilo plovilo Zora (Dawn), ki ga je NASA izstrelila leta 2007 proti Cereri in Vesti. To je prvo utirjenje v katerikoli pritlikavi planet. Evropska vesoljska agencija je sicer že lani pristala na kometu.

Zora se je danes Cereri približala na 61.000 kilometrov. Do tja je potovala sedem let in pol ter v tem času premagala 4,9 milijarde kilometrov. V letih 2011-2012 je Zora krožila okrog ogromnega asteroida Vesta.

Zgodovina odkritja Cerere je zanimiva in kaže na spreminjajoče percepcije in definicije. Odkril jo je italijanski astronom...

ESA - Evropska vesoljska agencija je objavila nove fotografije, ki jih je Rosetta posnela s kometa Čurjumov/Gerasimenko, v orbito okrog katerega se je utirila lani in na katerega je poslala pristat sondo Philae. Posnetki pričajo o nenavadnem svetu na dobre štiri kilometre dolgi poledeneli skali, ki kroži okrog Sonca.

Komet je zgrajen iz več plasti prahu in ledu, zaradi česar postaja ob poti mimo Sonca nestabilen. Njegovo površje pa je polno globokih globeli, katerih stene so posejane z nenavadnimi zrnatimi strukturami. Skozi komet, ki po obliki spominja na gumijasto račko, tečejo globoke in velike razpoke, ki dajejo slutiti, da bo komet nekega dne razpadel na dva dela, pri čemer mu bo pomagala Sončeva toplota. Glede na obliko znanstveniki sklepajo, da je mogoče komet nastal s spojitvijo dveh...

Science Magazine - V reviji Science so raziskovalci Evropske vesoljske agencije (ESA) objavili rezultate raziskav izotopskega razmerja v vodi, ki ga je Rosetta izmerila na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Rezultati so pomembni, ker z njimi iščejo odgovor na vprašanje, ali so vodo na Zemljo prinesli kometi ali ne. Za zdaj se zdi čedalje verjetneje, da je niso.

Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja, zaradi česar je ob kmalu po nastanku najverjetneje izgubila vso vodo in ostale spojine z nizkim vreliščem. Ker danes večino Zemljinega površja prekriva voda, se postavlja vprašanje, od kod neki se je vzela. Poleg teorije o kemični adsorpciji vode globoko v kamnine, kjer je preživela vročo mladost, je med znanstveniki najbolj sprejeta teorija o vesoljskih telesih,...

Slo-Tech - Končal se je vrhunec misije Rosetta, ki jo je predstavljal pristanek robota Philae na površju kometa Čurjumov-Gerasimenko in nekajdnevna analiza njegove sestave. V soboto ob 1.36 uri so se baterije na robotu toliko izpraznile, da je šel v hibernacijo, iz katere se verjetno ne bo več zbudil. Evropska vesoljska agencija (ESA), ki je pripravila in vodila misijo, je že od samega začetka načrtovala, da bo Philae na baterijski pogon deloval le nekaj dni, zato so uspeli izpolniti večino raziskovalnih ciljev. Odgovor na vprašanje iz naslova pa je žal -- fizika in politika.

Da bi se Philae ponovno zbudil, bi morala na njegove panele sončnih celic pasti dovolj močna svetloba. Ni prav verjetno, da...

Slo-Tech - Zgodovinski dan za raziskovanje vesolja je uspel, saj je robot Philae pristal na kometu Čurjumov - Gerasimenko. Brez zapletov vendarle ni šlo in Evropska vesoljska agencija (ESA) nekaj časa sploh ni bila prepričana, da je Philae res pristal. Šlo je za zapleten in tvegan manever, ker je Philae trenutno pol svetlobne ure od...

Slo-Tech - Sonda Rosetta, ki je na poti dolgih deset let, bo jutri (v sredo) dosegla enega izmed vrhuncev. Po avgustovskem utirjenju v orbito okoli kometa Čurjumov - Gerasimenkov bo njen robot Philae jutri pristal na samem kometu, če bo šlo vse po načrtu. Celotno dogajanje lahko ves čas spremljate v neposrednem prenosu s komandnega centra Evropske vesoljske agencije, ki projekt vodi.

Predvideni urnik bo šel takole. Če bodo ponoči ugotovili, da je vse nared, se bo dopoldne ob 10.03 uri Philae ločil od Rosette in usmeril proti kometu, od katerega je oddaljen približno 30 kilometrov. Philae nima...

Slo-Tech - Začenja se najrazburljivejši del misije Rosetta, ki traja že deset let. Vesoljsko plovilo, ki se je odpravilo na dolgo pot med plinaste velikane v Osončju in vmes za skoraj tri leta načrtovano zaspalo, je v orbiti okrog kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko in se pripravlja na pristanek! Utirjenje v orbito proti Soncu hitečega kometa minuli mesec je bil velik podvig, pristanek robota Philae na kometu pa bo premieren in izjemen dosežek.

Evropska vesoljska agencija, ki vodi misijo in nadzoruje plovilo, je temeljito pregledala komet in našla mesto, kamor bo Philae poskusil pristati. To ni bila...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...

ESA - Leta 2004 je Evropska vesoljska agencija v vesolje poslala robotsko vesoljsko plovilo Rosetta, ki je del misije z namenom orbitiranja in pristanka na kometu 67P/Churyumov–Gerasimenko. To je nasploh prva misija takšne vrste, saj je pri vseh dosedanjih šlo zgolj za prelete kometov.

Na skoraj desetletni poti k cilju, kometu premera 4 kilometre, je plovilo opravilo več preletov Zemlje, Marsa in dveh asteroidov. Sredi leta 2011 je bila Rosetta od sonca oddaljena skoraj 800 milijonov kilometrov, zaradi česar sončna svetloba ni več zagotavljala dovolj energije za...

Slo-Tech - Eden najteže pričakovanih kometov tega leta, komet ISON, bo v jutri (v četrtek) ob 19.25 uri po slovenskem času priletel v perihelij. V svoji najbližji točki se bo središču Sonca približal na 0,012 astronomske enote oziroma 1,86 milijona kilometrov (torej bo vsega 1,1 milijona kilometrov nad površjem Sonca; Zemlja je oddaljena 150 milijonov kilometrov od Sonca), kar ga uvršča med blizusončeve komete.

Komet sta lani odkrila Vitalij Nevski iz Belorusije in Artjom Novičonok iz Rusije, uradno pa je bil potrjen 24. septembra lani. Prihaja iz Oortovega oblaka. Ob odkritju je bil ISON še tako daleč, da je bil bistveno...

Slo-Tech - Misijo Ulikses sta NASA in Evropska vesoljska agencija začeli oktobra 1990, torej pred davnimi 18 leti. Takrat so v vesolje izstrelili orbiterja, ki je naprej švignil mimo Jupitra, nato pa ja pričel krožiti okrog Sonca z afelijem petih astronomskih enot. Z dvema iz berilijevega bakra grajenima antenama opremljeno plovilo je zbiralo podatke o izbruhih gama žarkov, o Sončevih južnem in severnem polu, kometu Hyakutake, katerega rep je slučajno preletelo leta 1996, Jupitru ter kometih McNaught-Hartley in McNaught. Življenjsko dobo misije so podaljšali štirikrat, nazadnje prav do marca 2009.

Sedaj se misija počasi dokončno zaključuje. Zadnji načrtovani kontakt s plovilom bo 30. junija 2009,...

ESA - Očitno sta se NASA in ESA odločili, da bosta leto 2004 naredili zanimivo za vse navdušence nad vesoljem, kar ste nedvomno tudi sami opazili. V tem duhu danes poročamo o novem poskusu, ki za spremembo ne bo osredotočen na Mars (kot je to v navadi zadnje tedne), temveč na komet 67P/Churyumov-Gerasimenko. Ne bo pa to "sprehod", kakršen je postalo romanje na Mars, saj na kometu ni še nihče pristajal.

Rosetta naj bi se na svoje popotovanje odpravila 14. februarja, kar je leto kasneje, kot so načrtovali. Za to zamudo je kriva nesreča ene izmed Arian 5 v decembru 2002, nosilne rakete, ki bo v vesolje ponesla tudi Rosetto. To je povzročilo plaz sprememb, saj je prvotni cilj, komet Wirtanen, medtem že "pobegnil". K sreči je na pomoč...