»

Razer pomotoma objavil podatke 100.000 uporabnikov

Vzorec zapisa objavljenih osebnih podatkov vir: Volodimir Diačenko

LinkedIn - Varnostni raziskovalec Volodimir Diačenko je razkril, da je Razer, znani ponudnik računalniške periferije, 8. avgusta nehote javno objavil podatke svojih strank, shranjene na njihovi spletne strani. Šlo je za podatkovno gručo v Elasticsearchu, ki je bila ne le dostopna javnosti, pač pa so jo ves čas indeksirali tudi javni iskalni pogoni.

Krivec? Napačna konfiguracija strežnika. Objavljeni so bili podatki, povezani z njihovo spletno trgovino, denimo email in fizični naslov uporabnika, vsebina naročila in telefonska številka. Med njimi pa ni bilo gesel ali pa podatkov o plačilnih karticah. Kljub temu gre za nedopustno malomarnost, saj gre za podatke, s katerimi je mogoče precej učinkoviteje zastaviti kako bodočo kampanjo phishinga in si na ta način pridobiti še kake druge, bolj usodne osebne podatke, denimo o plačilni kartici.

Še slabše so se pri Razerju odrezali, ko gre za hiter in dejaven odziv na opozorilo o napaki. Diačenko jih je o svojem odkritju poskušal obvestiti...

5 komentarjev

Nadgradnja informacijskega sistema v britanski banki TSB ljudi odrezala od denarja za več tednov

Slo-Tech - Britanska banka TSB je v petek, 20. aprila, popoldne začela dolgo načrtovano nadgradnjo svojega informacijskega sistema. Stari sistem, ki je nastajal še v času prejšnjega lastnika Lloyds Banking Group, so zamenjali s sistemom novega španskega lastnika Sabadell. Komitenti do nedelje zvečer naj ne bi mogli uporabljati spletne banke in opravljati nekaterih drugih storitev. V ponedeljek, ko bi moral sistem normalno delovati, so ljudje z nejeverno zrli v bankomate in spletno banko - številnim spletna banka ni delovala, več kot 1300 komitentom je z računa zmanjkal denar. Ni šlo za napake, temveč so račune izpraznili zlikovci. Banka je zabeležila več kot 93.700 pritožb komitentov, ki niso mogli do svojega denarja. Tudi po šestih tednih od nadgradnje imajo nekateri komitenti še vedno težave,...

13 komentarjev

Višje sodišče potrdilo sodbo: NLB mora povrniti škodo zaradi vdora v e-banko

NLB Klik

vir: RTV Slovenija
Slo-Tech - Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko sodbo, s katero je okrajno sodišče lani razsodilo, da mora NLB komitentu vrniti pet tisoč evrov, ki so mu jih neznani storilci ukradli z zlorabo spletne banke.

Gre za spor iz leta 2009, ki se je začel, ko je komitent na bankomatu opazil, da je stanje na njegovem računu negativno. Ugotovil je, da so neznani storilci z njegovega računa nakazali 5150 na neznan bančni račun, zaradi česar je takoj blokiral spletno banko, kaznivo dejanje prijavil policiji in od banke zahteval povrnitev škode. Tu pa se je zapletlo, ker je banka trdila, da je uporabnik za zlorabo kriv sam in do povračila škode ni upravičen.

Komitent je namreč podatke o...

232 komentarjev

NLB mora povrniti škodo zaradi phishinga

NLB Klik

vir: RTV Slovenija
RTV Slovenija - Okrajno sodišče v Ljubljani je včeraj razsodilo, da je uporabnik spletne banke Klik od NLB upravičen do povračila škode v višini 5000 evrov, ki jo je utrpel zaradi zlorabe njegovega spletnega bančništva.

Uporabnik je decembra 2009 opazil, da ima na bančnem računu negativno stanje, zato je preveril transakcije. Ugotovil je, da je bilo z njegovega računa na neznani račun nakaznih 5000 evrov. Napadalci so lahko to transakcijo izvedli, ker je uporabnik na lažni strani, ki se je pretvarjala, da gre za vstopno stran v NLB Klik (klasični napad phishing), vnesel svoje prijavne podatke. Takoj po odkritju goljufije je to takoj naznanil banki ter naročil blokado spletne banke in...

128 komentarjev

Hekerji južnoafriški Postbanki ukradli štiri milijone evrov

Net Security - Južnoafriške oblasti so razkrile, da so za zdaj neznani storilci med 1. in 3. januarjem, ko so bile poslovalnice zaprte, iz Postbanke ukradli več kot štiri milijone evrov z elektronsko prevaro. Ob tem niso oškodovali komitentov banke, ampak so škodo povzročili neposredno banki.

Napad so lahko izvedli, ker so podrobnost poznali informacijski sistem v banki in ker so pridobili uporabniško ime in geslo dveh uslužbencev banke za dostop do internega informacijskega sistema. Po poročanju Sunday Timesa je šlo za gesli uslužbenca na okencu in uslužbenca na klicnem centru. Takoj po zaprtju bank ob...

11 komentarjev

Hekerji Citigroupu ukradli 2,7 milijona dolarjev, celotna škoda okrog sto milijonov dolarjev

ComputerWorld - Znana je višina škode, ki jo je povzročil majski napad na banko Citigroup, o katerem je bila javnost obveščena ta mesec. Čeprav napadalcem ni bilo potrebno pokazati praktično nobenega znanja, saj so izkoristili trivialno luknjo v upravljanju sej, so po grobih ocenah povzročili skoraj sto milijonov dolarjev škode.

Napadalci ob tem sploh niso pridobili najbolj...

15 komentarjev

Napad na Citigroup že maja, prizadel dvakrat več komitentov

The New York Times - Medtem ko po spletu še vedno odmeva napad na Citigroup, še zlasti zaradi neverjetne varnostne luknje, je banka po zahtevku generalnega tožilca iz Connecticuta razkrila nekoliko več informacij.

Vdor so zabeležili 10. maja, nakar so nemudoma zagnali preiskavo in odpravo ranljivosti. Do 24. maja so ugotovili, da so napadalci dobili imena, številke bančnih računov in...

2 komentarja

Varnostna analiza bančnega protokola: Chip Authentication Programme je neustrezen

Schneier.com - Saar Drimer, Steven J. Murdoch in Ross Anderson iz University of Cambridge so spet postregli z nadvse zanimivim člankom z naslovom Optimised to Fail: Card Readers for Online Banking.

V članku so se lotili varnostne analize bančnega protokola za Chip Authentication Programme, ki omogoča overjanje komitentov in njihovih transakcij pri spletnem in telefonskem bančništvu. Komitent od svoje banke dobi poseben čitalec, v katerega vstavi svojo pametno bančno kartico ter vnese PIN kodo. Na napravi se nato prikaže enkratno geslo, s katerim se komitent nato lahko prijavi na spletno stran banke. Komitent pa od banke lahko prejme tudi posebno kodo, ki jo vnese v napravo (tim. challenge), po vnosu prave PIN številke in ob prisotnosti pametne bančne kartice pa naprava zgenerira odgovor (tim. response). Na podoben način je mogoče podpisovati tudi posamezne transakcije.

Banke so sistem razvile z namenom zmanjšati goljufije pri spletnem bančništvu, a kot so ugotovili Drimer, Murdoch in Anderson,...

12 komentarjev