Slo-Tech - Norveška radiotelevizija in The Intercept razkrivata, kako je v zadnjih petnajstih letih približno 60 kilometrov od Osla zrasla velika in moderna prisluškovalna baza, od koder Norveška z najnovejšo ameriško opremo od NSA prisluškuje svojim in tujim državljanom. Postaja, ki se imenuje Victory Garden, je začela delovati decembra 2005 in naj bi bila po uradnih pojasnilih norveških oblasti namenjena komunikaciji z norveškimi enotami na tujem in boju proti terorizmu, v resnici pa gre za veliko prisluškovalno omrežje.

Z ZDA ima Norveška tesne obveščevalne stike že od 50. letih minulega...

Slo-Tech - NSA je včeraj presenetila z najavo, da so prenehali vohuniti za elektronsko pošto ameriških državljanov, ki jo ti pošljejo v tujino, v njej pa so zgolj omenjeni ljudje, ki so za NSA zanimivi. Poenostavljeno povedano: doslej je NSA prestregla in prebrala elektronsko pošto, ki jo je Američan poslal svojemu prijatelju v Kanado, če je v besedilu omenil koga, ki je na seznamu za NSA zanimivih oseb, četudi slednjemu pošta sploh ni bila namenjena. Odslej bo NSA v tem primeru pošto prebirala le, če bo tarča tudi dejanski udeleženec v pogovoru.

Gre za eno večjih sprememb režima prisluškovanja, ki ga je NSA vzpostavljala vse od napadov leta 2001. S spremembo se odpravlja prisluškovanje ameriškim državljanom brez sodne odredbe zgolj zaradi omembe določenih oseb v...

Slo-Tech - Epilog je dobil izjemno pomemben sodni postopek v ZDA, ki ga je sprožil Microsoft z nasprotovanjem sodni odredbi o izročitvi uporabniških podatkov ameriškem tožilstvu, ker so se nahajali izključno na strežniku na Irskem. Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo zahtevi tožilstva, na drugi stopnji pa je zmagal Microsoft. To je pomembna odločitev za vse Evropejce, ki imamo večino osebnih podatkov, dasi pri ameriških podjetjih (Facebook, Google, Microsoft), fizično na evropskih strežnikih.

Decembra 2013 je bila Microsoftu vročena sodna odredba po 30 let starem zakonu Stored Communications Act, da mora tožilstvu izročiti vse podatke o imetniku nekega elektronskega predala pri MSN.com, vključno z vsebino. Šlo je za preiskavo v zvezi s prometom z mamili, podrobnosti pa niso znane....

The Inercept - The Intercept je objavil 48 strani dokumentov iz Snowdnovega svežnja, ki podrobno opisujejo delovanje sistema Xkeyscore, o katerem je The Guardian prvikrat poročal predlani. Gre za najbolj dodelan in najobsežnejši sistem NSA, ki omogoča enostavno vohunjenje za komerkoli. Sistem se napaja neposredno iz podmorskih optičnih kablov, tako da nekritično prestreza ves promet.

Xkeyscore shranjuje vse prestrežene podatke in operaterjem nudi zelo enostaven vmesnik za iskanje po njih. NSA je v dokumentih zapisala, da se ga lahko vsakdo priuči v enem dnevu. Iskati je mogoče zelo široko ali povsem specializirano - dobimo vse podatke o človeku, od njegovih gesel do...

Slo-Tech - Wikileaks je objavil sveženj obveščevalnih poročil in dokumentov, ki dokazujejo obsežno vohunjenje ZDA za eno svojih najtesnejših zaveznic Francijo. V zadnjih dvajsetih letih so ZDA prestrezale komunikacijo francoskih predsednikov Françoisa Hollanda, Nicolasa Sarkozyja in Jacquesa Chiraca, francoskim ministrom in veleposlaniku v ZDA ter številnim visokim sodelavcem vlade. Da je NSA prisluškovala tako nemški kanclerki kakor francoskim oblastem, je Snowden razkril že leta 2013. Wikileaksov sveženj dokumentov pa je pomemben zato, ker razkriva, kaj točno so Američani o Francozih spremljali.

Dokumenti kažejo, da je NSA zanimala grška finančna kriza, prihodnost EU, odnosi med Nemčijo in Francijo, francosko...

Spiegel Online - Ko so Nemci ugotovili, da je NSA prisluškovala tudi njihovi kanclerki Angeli Merkel, so takoj obsodili ameriško ravnanje. Nemški politiki so bili polni besed, kako se to ne spodobi in da vohunjenje za zavezniki ni primerno. Obama je diplomatsko dejal, da ZDA ne vohunijo za Merklovo niti ne bodo, preteklost pa je pustil nedorečeno. In seveda to ni ustavilo NSA pri vohunjenju za ostalimi pomembnimi ljudmi.

Situacija pa je dobila zanimivo perspektivo, ko se je izvedelo, da so tudi Nemci vohunijo za Američani. Spiegel se je dokopal do dokumentov, ki dokazujejo nemško vohunjenje. Že junija letos je postalo jasno, da nemška obveščevalna agencija BND tesno sodeluje z ameriško NSA. Sedaj pa nemški mediji ugotavljajo, da je...

Slo-Tech - Novi dokumenti, ki jih je iz NSA odnesel Edward Snowden, kažejo, da ima NSA dovoljenje za vohunjenje za 193 državami in več mednarodnimi organizacijami. Izvzete so le Kanada, Velika Britanija, Avstralija in Nove Zelandija, ki skupaj z ZDA sodijo v skupino Petero oči. Hkrati ima NSA dovoljenje za prisluškovanje institucijam, kot so Mednarodni denarni sklad, Evropska unija, Mednarodna agencija za jedrsko energijo, Svetovna banka in druge, poroča Washington Post.

To jim je dovolilo sodišče FISC, je mogoče prebrati v dokumentu iz leta 2010. To sicer ne pomeni, da NSA prisluškuje vsem tem državam, ima pa po ameriški zakonodaji to pravico početi. NSA sme "prek ameriških podjetij prestrezati ne le komunikacije tujih tarč, ampak tudi komunikacijo o tujih tarčah." Četudi se nahajate v ZDA in komunicirate z ameriškimi državljani, lahko...

The New York Times - NSA je v minulem letu večkrat poudarila, da zbranih podatkov s prisluškovanjem ne uporabljajo v gospodarske namene. Medtem ko Kitajce javno obtožujejo, da je njihovo vohunjenje industrijske narave in da njihove obveščevalne agencije podatke o konkurenci delijo z domačimi podjetji, naj ZDA tega ne bi počele. Prav tako vztrajajo, da brez odredb ne prisluškujejo ameriškim državljanom. Novi dokumenti razkrivajo, da to ni vsa resnica.

Ne pozabimo, da imajo ZDA štiri bližnje partnerje v skupini Petero oči (Kanada, Velika Britanija, Avstralija, Nova Zelandija), ki si izmenjujejo obveščevalne informacije. NSA pravi, da tega ne uporabljajo kot obvoz, da bi njihovi tuji partnerji vohunili za Američani in podatke potem posredovali NSA. Toda če...

Slo-Tech - Britanski Guardian je razkril, da NSA zbira ogromne količine kratkih sporočil (sms), ki se dnevno pošljejo po svetu. Če se spomnimo, da NSA sledi lokaciji mobilnih telefonov po vsem svetu in prisluškuje pogovorom, potem branje sporočil pravzaprav ni presenečenje.

Dnevno naj bi prestregli okrog 200 milijonov sporočil, in sicer se ne omejujejo na znane tarče in potencialne nevarnosti, ampak nekritično shranjujejo kar vse. Tudi britanska obveščevalna agencija GCHQ rada poseže po zbranih podatkih. Iz teh podatkov agenciji luščita informacije o stikih ljudi, njihovih načrtih, finančnih transakcijah in podobno. V enem samem dnevu NSA zbere pet milijard neodgovorjenih klicev, podatke o 1,6...

Washington Post - Washington Post je pridobil tajne dokumente NSA, ki razkrivajo bistveno večji obseg prestrezanja internetnih komunikacij, kot je to veljalo v primeru Prism. Najnovejši dokumenti, ki jih je razkril Edward Snowden, kažejo, da je NSA prestrezala tudi interno komunikacijo med podatkovnimi centri internetnih velikanov brez vednosti udeleženih podjetij.

Afera Prism ima mnogo aspektov, vse od prisluškovanja svetovnim voditeljem do prečesavanja podatkov v oblačnih internetnih storitvah. Podjetja, kot so Facebook, Google in Microsoft, so naposled priznala, da ima NSA dostop do nekaterih informacij, a le do tistih, ki jim jih morajo posredovati na podlagi odredb sodišča po FISA. Najnovejša...

Spiegel Online - Novi dokumenti o delovanju NSA, ki jih je izmaknil Edward Snowden in so jih sedaj razkrili v nemškem Spieglu, kažejo, da je NSA prisluškovala mehiškemu predsedniku in celotni tamkajšnji administraciji. To ni prvi tovrstni primer, saj je Snowden že razkril, da je NSA vohunila po tujih veleposlaništvih, v evropskih institucijah v Bruslju in v Združenih narodih.

Posebna enota znotraj NSA se imenuje TAO (Tailored Access Operations) in je namenjena posebno zahtevnim primerom prisluškovanja. TAO je imela nalogo pridobiti dostop do mehiške vlade in maja 2010 je TAO sporočila, da so v okviru operacije Flatliquid uspeli pridobiti dostop do poštnega strežnika, kjer ima svoj elektronski naslov mehiški predsednik. Prek istega strežnika je potovala tudi druga pošta...

The New York Times - NSA si je dolgo časa prizadevala, da bi obšla oviro, ki ji jo je pri prisluškovanju postavljala zakonodaja. Obveščevalna agencija namreč ne sme prisluškovati ameriškim državljanom, zato so morali sledenje ustaviti, vsakokrat ko so upravičeno sumili, da gre za komunikacijo med ameriškimi državljani. Že davnega leta 1999 so poskusili pridobiti dovoljenja, da bi prisluškovali tudi Američanom, a jim FISC (Foreign Intelligence Surveillance Court) tega ni dovolil.

Leta 2006 je NSA od pravosodnega ministrstva vnovič zahtevala, da ji dovoli analizo podatkov o telefonskih klicih in elektronskih klicih ameriških državljanov. Z ministrstva so odgovorili, da bi zloraba takšnih informacij lahko...