Slo-Tech - Raziskovalci na bostonskem MIT so razvili nov algoritem za paralelizacijo procesov, ki obljublja bistvene pohitritve pri srednje velikem številu jeder. Ugotovili so, da z naraščajočim številom jeder klasično zaporedno dodeljevanje procesov jedrom glede na čas zahtevka (first come first served) ne daje tako dobrih rezultatov kot preizkušeni, stari random.

Proizvajalci procesorjev so se v zadnjih letih posvetili povečevanju števila jeder v procesorjih, kar prinaša svojevrstne izzive za programerje. Tega ne počnejo, da bi nagajali, temveč ker jih je po glavi udarila fizika. Več kot nekaj gigahercev se iz posameznega jedra ne da iztisniti, zato je edini način za povečevanje zmogljivosti večanje števila jeder. Od...

Slo-Tech - Raziskovalci z bostonskega MIT-a so razvili 36-jedrni procesor, ki inteligentno rešuje problem komunikacije med jedri, ki z rastjo števila jeder postaja čedalje težavnejši.

Komunikacija med jedri v procesorjih, ki jih imajo več deset, hitro postane omejujoč dejavnik hitrosti izračunavanja. Medtem ko procesorji z majhnim številom jeder za povezavo med njimi poskrbijo z enotnim vodilom, do katerega dobita ekskluziven dostop jedri, ki zanj zaprosita, pri večjem številu jeder to postane neizvedljivo, ker bi jedra večino časa potrošila za čakanje namesto za izračunavanje. Raziskovalci z MIT-a zato predlagajo sistem mini interneta, kjer bi imelo vsako jedro svoj usmerjevalnik podatkov, ki bi skrbel za učinkovito pogovarjanje...

Slo-Tech - Intel je že pokazal delujoč čip z 48 jedri, a omejitev pri tlačenju jeder na silicijeve rezine je daleč v nedoločljivi prihodnosti, pravijo. Raziskovalec Timothy Mattson iz Intela je na konferenci Supercomputer 2010, ki je potekala v New Orleansu, poudaril, da je moč njihov koncept "poljubno dimenzionirati". V principu bi lahko dodali več kot tisoč jeder in šele pri tej številki bi se začele kazati negativne posledice prevelika števila jeder, dodaja. Tako Intel vztraja, da je prihodnost mikroprocesorjev v miniaturizaciji in paralelizaciji.

Preden pa bomo dočakali procesorje s tisoč jedri, morajo Intelovi inženirji rešiti še nekaj problemov. Eden izmed njih je koherenca predpomnilnika (angl. cache coherency), saj...

engadget - Intel je najavil, da bodo k trenutnemu naboru procesorjev za netbooke in nettope dodali še enega, najhitrejšega. Ta laskavi naziv bo Atomu D510, dvojedrnemu procesorju, ki teče pri 1,66 GHz, odvzel Atom D525. Nov procesor je večinoma enak nekoliko manj zmogljivemu primerku, razen frekvence, ki tokrat znaša 1,8 GHz, in krmilniku pomnilnika.

Namesto podpore le starejšemu, DDR2 pomnilniku, Atom D525 doda podporo še za novejši, DDR3 pomnilnik. S tem bo procesor nekoliko hitrejši in bo utišal kritike, ki so negodovali nad večinoma enakimi zmogljivostmi Atoma D510 in starejšega Diamondville Atoma 330, ki je uporabljal še ločen severni in južni most (Pineview Atomi združujejo procesor in severni most). Pomemben podatek tukaj...

AnandTech - Čeprav so prvi procesorji na arhitekturi Westmere že na tržišču v obliki dvojedrnih Core i3 in Core i5 procesorjev, Intelovi načrti z 32 nm-proizvodnim procesom še niso končani. Poleg šestjedrnega Gulftowna, ki ga pričakujemo v kratkem so v konferenčnem klicu razkrili tudi načrte o potencialnih štirijedrnikih, izdelanih v manjšem proizvodnem procesu. Obenem so tudi razložili nekaj dodatnih varčevalnih tehnologij, ki se skrivajo v prvem koraku na novem proizvodnem procesu, pomanjšanju stare arhitekture. Že Nehalemi so s seboj prinesli ugašanje posameznih jeder s pomočjo tranzistorja pred napajalnim delom jedra, ki se je lahko izklopil in tako jedru prekinil dobavo električne energije. Posledično imajo Intelovi najnovejši procesorji impresivno nizko porabo v brezdelju....

X-Bit Labs - AMD se aktivno pripravlja na izid 12-jedrnih procesorjev s kodnim imenom Magny Cours. Tokrat so se, zanimivo, prvič odločili lepiti jedra (le-to je stalna praksa Intela), saj bosta v enem pakiranju dva šestjedrnika, ki ju poznamo pod kodnim imenom Istanbul. Z dvakrat več računskimi jedri bi bilo normalno pričakovati večjo porabo, a temu ne bo tako. AMD pravi, da naj bi bile termalne zmogljivosti novih procesorjev bolj ali manj enake trenutnim šestjedrnikom, kar bodo, poleg nižje frekvence, dosegli tudi z novostmi na področju upravljanja z energijo. Ker bo dvanajst jeder za optimalno računanje zahtevalo veliko podatkov in naprednejšo komunikacijo med procesorji, bodo le-ti prišli na novem podnožju, Socket G34. Slednje bo, kot je trenutno stalna...

Daily Tech - Na včerajšnji tiskovni konferenci v Nemčiji je AMD novinarjem zaupal nekaj več detajlov o zmogljivostih njihovega prihajajočega procesorskega jedra K10 (Barcelona). Gre za prvi pravi (monolitni) štirijedrni procesor (in ne samo skupaj zlepljene dvojedrnike, ki smo jih poznali do sedaj), ki se ponaša z mnogimi zanimivimi lastnostmi. Podatke, ki jih potrebujejo vsa jedra, bo procesor shranjeval v skupen predpomnilnik L3, izboljšana bo energijska učinkovitost oz. poraba procesorja, zato se žverca naj ne bi segrevala nič bolj od trenutnih dvojedrnih procesorjev, nekatere novosti pa bodo pritegnile tudi overclockerje.

Barceloni bo namreč možno ločeno nastavljati napetost in frekvenco vsakega od štirih jeder (in s tem iz čipa iztisniti absolutni maksimum), za nameček bo neodvisna tudi frekvenca integriranega pomnilniškega kontrolerja, kar bo v končni fazi omogočalo navijanje brez kakršnegakoli vpliva na delovanje pomnilnika. Več v izvorni novici.