Slo-Tech - Pred natanko 40 leti so z izstrelišča Vandenberg v Kaliforniji v orbito poslali satelit OSP 5111, ki se imenuje tudi Navstar 1. Satelit, ki je svojo življenjsko pot sklenil davnega leta 1985, predstavlja začetek globalnega navigacijskega sistema. Do danes se je spremenilo precej stvari in ena izmed glavnih sprememb zaradi satelitov je GPS, ki je skupaj z razmahom prenosne elektronike poskrbel, da le še redko odpiramo papirne zemljevide. Naša elektronika vsak trenutek z metrsko natančnostjo ve, kje se nahajamo.

GPS ni...

Slo-Tech - Einstein je že pred sto leti ugotovil, da čas teče v močnejšem gravitacijskem polju teče počasneje. To pomembno spoznanje relativnostne teorije so eksperimentalno preverili že velikokrat in ga danes upoštevamo tudi pri načrtovanju. Ure na satelitih GPS morajo upoštevati, da so sateliti v šibkejšem gravitacijskem polju kakor na površju Zemlje in da se gibljejo hitro. To znese 38 milisekund na dan! Gre pa tudi v drugo smer - iz hitrosti tiktakanja natančne ure lahko izračunamo, v kako močnem gravitacijskem polju smo, kar na Zemlji prevedemo v nadmorsko višino. To so v praksi s prenosno atomsko uro sedaj prvikrat tudi storili. O tem pišejo v Nature Physics.

Raziskovalci britanskega National Physical Laboratory, nemškega...

Slo-Tech - Snov z negativno maso že dolgo časa buri domišljijo avtorjev znanstvene fantastike, a je doslej ostalo le pri tem. Raziskovalci z Washington State University (WSU) so pokazali, da se rubidijevi atomi tik nad absolutno ničlo vedejo, kakor da bi imeli negativno maso. O odkritju poročajo v prestižni reviji Physical Review Letters.

Medtem ko je električni naboj bodisi pozitiven bodisi negativen, torej ista sila različne naboje potiska v različne smeri, je masa načeloma vedno pozitivna. To pomeni, da predmeti padajo navzdol in da če jih potisnemo, se pomaknejo proč. Če pa bi imeli predmet z negativno maso, bi pospeševal v nasprotno smer od sile, ki deluje nanj. Potisnite ga proč, da se...

Slo-Tech - Evropski navigacijski sistem Galileo, ki je pred mesecem dni začel redno obratovati, ima težave z delovanjem atomskih ur. Na devetih satelitih izmed 18, kolikor jih je trenutno v orbiti, so posamezne atomske ure včeraj prenehale pravilno delovati. Delovanje sistema ni moteno, ker ima vsak satelit več atomskih ur, a v Evropski vesoljski agenciji so vseeno nejevoljni. Konstelacija Galileo še ni popolna in pred izstrelitvijo manjkajočih satelitov je treba najti razlog za težave.

Vsak satelit Galileo ima štiri atomske ure - dve rubidijevi in dve vodikovi. Natančno tiktakanje teh ur je ključ za delovanje sistema, zato je zahtevana natančnost nanosekundna. Glavna ura je vodikova, ki...

New Scientist - Orientacija s satelitskim navigacijskim sistemom (npr. GPS ali Galileo) je enostavna in natančna, a za delovanje potrebujemo vsaj tri, raje pa še več vidnih satelitov nad obzorjem. Če teh ni, ker smo v tunelu, na Manhattnu, v tropskem pragozdu ali pod vodo, GPS ne deluje. Britanska vojska pa razvija nov način določanja položaja, ki ne bo potreboval satelitov - imenuje se kvantni kompas.

Kot vse tehnologije, bo tudi kvantni kompas najprej razvit v vojaške potrebe, kasneje pa si lahko obetamo tudi civilno rabo. Aktualni problem so podmornice, ki potopljene ne morejo določati svojega položaja s sateliti. Zato se morajo zanašati na žiroskope in akcelerometre (sešteta navigacija), ki pa imajo omejeno natančnost. Kot priznava vojska, se napak v enem samem dnevu...

Nature - Raziskovalci z Amherst Collegea v Massachusettsu so ustvarili izoliran severni magnetni pol ali monopol. Uporabili so približno milijon ultrahladnih rubidijevih atomov s temperaturo nekaj deset nanokelvinov, s katerimi so simulirali magnetni monopol. Članek je bil danes objavljen v Nature.

Med magnetnim in električnim nabojem je nenavadna razlika, ki jo poučujemo že v srednjih šolah. Če magnet razlomimo, ne dobimo severnega in južnega magnetnega pola (ali monopola), ampak dva magneta z obema poloma. Električni naboj po drugi strani lahko ločimo, saj atomu zlahka odkrhnemo elektron in govorimo o...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je danes razglasila prejemnika druge letošnje Nobelove nagrade, in sicer za fiziko. Prestižno odlikovanje prejmeta francoski fizik Serge Haroche in ameriški fizik David J. Wineland za "eksperimentalne metode, ki omogočajo merjenje in manipulacijo posameznih kvantnih sistemov".

Opazovanje kvantnih učinkov je težavno opravilo, saj se ti izkažejo le, kadar delamo z enim ali največ nekaj delci. Kadar imamo opraviti z več delci, se kvantni učinki izpovprečijo in na delu vidimo le še zakone klasične fizike. Dodatno težavo predstavlja občutljivost valovne funkcije, ki se ob poizkusu opazovanja sesede in odpravi kvantno nedoločenost. Haroche in Wineland sta razvila metode, ki omogočajo spremljanje in raziskovanje...

BBC - Danes ob 12.34 po našem času bi morali z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani v orbito poslati prva satelita za evropski navigacijski sistem Galileo, ki bo predstavljal konkurenco ameriškemu GPS-u. Zaradi težav pri polnjenju rakete Sojuz z gorivom so izstrelitev v zadnjem hipu preložili za 24 ur, podrobnejše informacije podjetja Arianespace, ki raketo upravlja, pa pričakujemo v naslednjih urah.

Sistem Galileo ima svoje začetke v letu 2003, ko sta se EU in Evropska vesoljska agencija (ESA) odločili, da je odvisnost evropske civilne in vojaške satelitske navigacije od ameriškega vojaškega GPS-a nedopustna, saj ga lahko ZDA kadarkoli izključijo ali mu z motenjem zmanjšajo natančnost. Rodil se je projekt 30 evropskih...

PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je dve leti po izstrelitvi satelita GOCE (Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer), ki z višine 270 km preiskuje Zemljino nagubanost in gravitacijsko polje, objavila posnetke spreminjanja gravitacijskega polja po Zemljinem površju. S tem so dobili do sedaj najnatančnejši model Zemlje oziroma geoid. Tako označujemo površino idealnega oceana, ki bi jo imela Zemlja, če bi ne bilo plimskih sil in morskih tokov, tako da bi jo oblikovala le gravitacija. Poenostavljeno: če bi na katerokoli točko na geoidu postavili žogo, se ta ne bi odkotalila...