Slo-Tech - Učinek placebo je v medicini izjemno znan in povzroča težave pri raziskavah učinkovitosti zdravil in posegov. Poenostavljeno povedano je placebo snov, ki nima nobene fiziološke aktivnosti, a na človeka deluje blagodejno, ker ta to verjame. Placebo zavzema širok spekter, od tablet in injekcij do navideznih operacij.

Načeloma velja, da je učinek placebo izrazitejši pri simptomi, ki so pod nadzorom možganov, na primer splošno počutje, bolečina, depresija, pa tudi krvni tlak. Šibkeje občutimo placebo pri rakavih obolenjih ali travmatskih poškodbah, kjer je vpliv možganov manjši.

Teorij, od kod izvira placebo, je več, a...

info.cancerresearchuk.org - Rak trebušne slinavke je eden izmed najmanj ozdravljivih rakov pri nas in v svetu. Med vsemi smrtmi zaradi rakavih obolenj je rak trebušne slinavke na visokem četrtem mestu, saj je 5-letno preživetje bolnikov nižje od 0,4 odstotka. V 95 odstotkih primerov rak trebušne slinavke predstavlja adenokarcinom, ki vznikne iz celic voda eksokrinega pankreasa. Problem so tudi metastaze, saj ima kar 80 odstotkov bolnikov ob diagnosticiranju že zasevke v drugih mehkih tkivih, običajno na dvanajstniku, želodcu, jetrih ali bezgavkah. Največkrat zbolijo osebe v starosti od 50 do 75 let, zdravljenje pa vključuje težke operacije in agresivno...

Slo-Tech - Placebo je poznan psihofiziološki učinek, ki ga izrabljamo tudi v zdravstvu. Če bolnik misli, da uživa zdravilno učinkovino ali da se na njem izvaja kakšen zdravniški poseg, okreva hitreje od bolnikov, ki tega prepričanja nimajo, čeprav nihče ni prejel ničesar koristnega. Efekt je tako močan, da pri vseh kliničnih testiranjih zdravil primerjajo učinkovitost placeba in zdravilne učinkovine. Znanstveniki s Harvarda pa v članku Placebos without Deception: A Randomized Controlled Trial in Irritable Bowel Syndrome, ki je objavljen v odprti reviji PLoS ONE, ugotavljajo, da placebo deluje tudi, če bolniki vedo zanj.

V študiji so 80 ljudi s sindromom razdražljivega črevesja razdelili v dve skupini. Eno so zdravili s placebom tako, da...

Slashdot - Placebo (ugajal bom, iz latinske besede placere) navadno srečamo v medicini in označuje snov, ki nima fiziološke aktivnosti, a bolniku pomaga, ker ta to verjame in pričakuje. Učinek je tako izrazit, da se pri preizkusih zdravil izvajajo dvojno slepe študije, kjer ena izmed skupin bolnikov nevede dobiva zdravilo in druga placebo. Manj pa se poudarja, da placebo deluje vsepovsod in da se to že dolga leta uporablja tako rekoč na vseh področjih.

Dvigala imajo v zadnjih dvajsetih letih vgrajen gumb Zapri vrata, ki pri večini modelov ne naredi ničesar. Podobna reč so tudi termostati v pisarnah, ki v ZDA že 40 let niso povezani nikamor, ampak delavcem le dajejo vtis, da lahko vplivajo na klimo. Vzdrževalci pa ugotavljajo, da jih kljub temu zaposleni...

Delo - Kronično srčno popuščanje je bolezen, kjer bolniki trpijo zaradi slabše zmožnosti srca za črpanje krvi po telesu. Bolezen prizadene do 3 odstotke prebivalstva, predstavlja pa kar 10% bolnišničnega zdravljenja. Bolezen prizadne predvsem starejše ljudi, po nekaterih ocenah ima to obolenje kar 10 odstotkov starejših od 70 let. Prognoza bolezni je razmeroma slaba, saj polovica bolnikov umre v štirih letih.

To pa se utegne spremeniti. Raziskovalci Michael Böhm, Karl Swedberg, Michel Komajda, Jeffrey S. Borer, Ian Ford, Ariane Dubost-Brama in drugi so namreč pred kratkim predstavili rezultate klinične študije protiishemične zdravilne učinkovine ivabradin (pri nas je dostopna v registriranem zdravilu Procoralan), ki ugotavlja, da ivabradin kot dodatek k standardnemu zdravljenju pomembno zmanjša smrtnost pacientov. Prav tako je pri pacientih, ki jemljejo to učinkovino manj potreb po bolnišničnem zdravljenju.

V študiji so 3264 pacientom dajali placebo, 3241 pa ivabradin, rezultati pa so...

Guardian - Mnogi bralci ste najverjetneje (s skodelico kave v roki?) nekoliko nejeverno pogledali ta naslov, sploh na to ponedeljkovo jutro. A prav to trdi Peter Rogers, vodja raziskave na univerzi v Bristolu. Pravi, da pijte kavo redno oz. je sploh ne pijte, saj razlik med obema scenarijema ne bo. Redni uživalci kofeina naj bi bili namreč prav tako budni, kot ljudje, ki ne pijejo kave oz. raznih energijskih pijač s kofeinom.

Razlog za to naj bi se pravzaprav skrival v odvisnosti. Jutranja merica kofeina namreč zgolj prežene simptome odvajanja, do katerih pride čez noč. Obenem to pomeni, da morate kofein uživati vsak dan, saj prekinitev pitja kave ob vikendih ne bo pomenila nič dobrega za počutje...