Slo-Tech - Komunikacija s plovili in sateliti v orbiti že vse od začetka vesoljske dobe poteka z radijskim valovi, ki so zanesljiv način prenosa podatkov, a imajo omejitve pri kapaciteti. Ena izmed možnosti za povečanje prepustnosti je uporaba optičnih komunikacij, torej bistveno krajših valovnih dolžin. NASA zato že od decembra 2021 izvaja projekt LCRD (Laser Communications Relay Demonstration), ki se sedaj preveša v sklepno fazo. Na ISS pošiljajo ILLUMA-T Integrated LCRD Low Earth Orbit User Modem and Amplifier Terminal), ki bo skupaj z LCRD omogočal dvosmerno lasersko komunikacijo tudi z ISS v nizki orbiti. Tja ga bodo poslali z 29. misijo CRS, ki bo predvidoma izstreljena 1. novembra.

LCRD se trenutno uporablja za komunikacijo prek geosinhrone orbite (38.000 kilometrov visoko) in dveh zemeljskih postaj. ILLUMA-T pa bo omogočil še komunikacij med ISS in dvema postajama na Havajih in v Kaliforniji s hitrostjo 1,2 Gb/s. Izbor lokacij na Zemlji ni naključen, saj so izbrali lokaciji, kjer je...

Nature - Skupina evropskih strokovnjakov je v švicarskih Alpah izvedla eksperiment, pri katerem so prvič potrjeno uspeli delno usmeriti strelo z močnim pulznim laserjem.

Strele, ki ob nevihtah presekajo nebo, so še vedno razmeroma velika tegoba, ki po svetu na leto povzroči več deset tisoč smrti in dosti materialne škode. Naši načini boja proti njim so arhaični, saj so strelovodi preproste ozemljene kovinske palice, s katerimi skušamo strele prestreči, da ne bi zadele česa pomembnejšega, kot so ljudje in objekti. Zato je omejen predvsem njihov doseg. Obstaja sicer še nekaj alternativ, kot so ozemljeni kabli, ki jih v višave ponese raketa, toda takšni načini niso dovolj praktični za množično rabo. Že skoraj pol stoletja je stara tudi ideja, da bi strelo skušali na nek način usmerjati z laserjem, toda poskusi doslej niso obrodili sadov. Očitno pa je vendarle napočil čas tudi za to, vzrok pa je napredek v tehnologiji laserjev, ki je prinesel zelo močne pulzne naprave.

Laser ima potencial za...

NASA - NASA je prejšnji teden uspešno izvedla najhitrejši prenos podatkov z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) na Zemljo. V obliki videoposnetka v visoki ločljivosti so z laserskim načinom komunikacije prenesli 175 Mb podatkov s povprečno hitrostjo 50 Mb/s, kar je bistveno hitreje od dosedanjih povezav z ISS.

Spomnimo, da so aprila na ISS poslali modul OPALS (optical payload for lasercomm science), ki je namenjen prenosu podatkov. Sprejemal jih je Optical Communications Telescope Laboratory v Kaliforniji (OCTL), v katerega so z ISS namerili laserski žarek, ko je bila ISS nad obzorjem glede na OCTL.

Trenutne komunikacije uporabljajo laserski del EM-spektra, ki ima sicer lepo lastnost, da ne potrebuje natančnega usmerjanja, a po drugi strani jakost signala zato pada s kvadratom...

NASA - NASA je dosegla rekord v hitrosti prenosa podatkov po vesolju, saj so s plovila LADEE, ki so ga septembra izstrelili proti Luni, uspeli prenesti podatke s hitrostjo 622 megabitov na sekundo, kot so obljubljali že septembra. Prenos v obratni smeri, torej v vesolje pa gre za zdaj s hitrostjo 20 megabitov na sekundo, ob čemer je prenos brez napak. Tako visoke hitrosti so lahko dosegli, ker je LLCD (Lunar Laser Communication Demonstration), kot se eksperiment imenuje, prvikrat uporabljal prenos podatkov z laserjem namesto z radijskimi valovi.

Radijski valovi imajo svoje omejitve, med katerimi je najočitnejša nizka prepustnost. Resda se vso elektromagnetno valovanje po vesolju širi s svetlobno hitrostjo, a na čedalje daljše valove lahko naložimo čedalje manj podatkov. Laserski prenos podatkov omogoča uporabo bistveno krajših valovnih dolžin, saj potujejo v...

Ars Technica - Čeprav so bakrene parice za prenos podatkov v zatonu, saj jih nadomešča optično omrežje, tehnologija DSL še ni mrtva. To so prikazali v Bell Laboratories, kjer so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po bakrenih kablih. Na razdalji 400 metrov so podatke prenašali s hitrostjo 300 megabitov na sekundo, medtem ko so na razdalji en kilometer dosegli še vedno zavidljivih 100 megabitov na sekundo. Z naraščanjem razdalje nato hitrost hitro pojenja.

Za dosego teh rekordov so potrebovali dvoje bakrenih paric (angl. channel bonding), posebno tehnologijo za preprečitev presluha (vectoring) in analogen fantomski način (angl. phantom mode, ki vključuje...

Slashdot - Robot LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter), ki ga je NASA na Luno poslala 18. junija letos, od začetka julija pridno obletava prašno površino Meseca in na Zemljo pošilja raznorazne posnetke in druge podatke. In tega je kar precej, piše NetworkWorld. S pomočjo dobrih 33 centimetrov dolgega ojačevalnika TWTA (Traveling Wave Tube Amplifier) lahko namreč na Zemljo pošlje ogromne količine podatkov...

ComputerWorld - Brezžični USB, ki se s tržnim imenom kliče Certified Wireless USB, je plod delovanja leta 2004 ustanovljene skupine Wireless USB Promoter Group, ki je maja 2005 objavila dokočanje specifikacij za ta protokol. Gre za povezavo z radijskimi valovi kratkega dosega frekvenc 3,1 in 10,6 GHz, ki na tri metre dosega hitrosti do 480 megabitov na sekundo, na 10 metrov pa približno štirikrat manj. Na ComputerWorldu so si ogledali, kako kaže standardu v praksi in koliko je na trgu dejansko naprav, ki ga podpirajo.

Hitrost, ki jo v praksi dosegajo tovrstne naprave, je daleč od obljubljenih višav, in se giblje pri 25 megabitih na sekundo - približno četrtina hitrosti po žičnem USB-ju. Naprave se spoznajo s parjenjem, podobno kot pri Bluetoothu, ki prvikrat traja 10 do 15 sekund, kasneje pa postopek ni več potreben. Pregled trga kaže, da je trenutno na voljo zgolj prgišče izdelkov, ki podpirajo WUSB. Večinoma gre za USB-razdelilnike (hub), različne nadomestke kablov za USB-naprave in podobno....

BBC -

V dobrih starih časih smo porekli, da je ISDN hiter. Potem je prišel ADSL, ki je bil resnično hiter. Kaj je hitrost danes? Satelitski internet, najeti vod? Nemara optične povezave do Frankfurta?

No, znanstveniki so nam pokazali, kaj pomeni resnično hitrost. V poizkusu, ki je, jasno, uspel, so uspeli prenesti 6,7 GB podatkov v manj kot minuti. In ne, tega rezultata niso dosegli v kakšnem laboratoriju v optimalnih razmerah, temveč kar na 11.000 kilometrih dolgi poti med Sunnyvaleom, USA in Amsterdamom, Nizozemska. Z malo matematike lahko ugotovimo, da so se podatki, ki so, mimogrede, ustrezali velikosti dveh povprečnih DVD-jev, pretakali s hitrostjo prek 923 megabitov na sekundo, kar je...

SiOL - Dve japonski podjetji sta razvili poseben sistem, ki nam bo omogočal prenos podatkov na naš dlančnik kar ob stisku roke, kmalu pa morda še pri ostalih dotikih [>:D] . Sistem naj bi omogočal hitrosti do deset megabitov na sekundo! Seveda pa to ni nič novega, saj so take poskuse opravljali že kar nekaj časa, vendar pa niti približno ne pri takih hitrostih. Sedaj pa hitro na branje!

Sedaj imate lahko širokopasovnico tudi na dlani.[:D]