»

Opice vlagajo kakor ljudje (ali obratno)

vir: PNAS
PNAS - Dojemanje in upravljanje tveganja in nagrade, ki predstavljata osnovo kapitalizma, ni lastno le ljudem, ampak ga precej dobro obvladajo tudi opice. Vsaj tako kaže raziskava, ki so jo izvedli na opicah vrste rezus, ko so jih naučili koncepta tveganja in nagrade. Ugotovili so, da so opice podobno kot ljudje na splošno rahlo nagnjene k zmanjšanju tveganja, so pa v obilju pripravljene tvegati več.

Eksperiment je zelo domiseln, saj opice nimajo koncepta denarja. Kako jih torej prepričati v tvegano vlaganje in kako vrednotiti njihovo premoženje in nagrado? Preprosto, le razmišljati ne smemo preveč po človeško. Denar ni vse, vam bo povedal vsak lačen in žejen človek. Tudi žejne opice visoko cenijo vodo in zato so eksperiment izvajali z vodo. Opice so dobile vodo kot...

3 komentarji

Prijatelji so si gensko podobnejši

Slo-Tech - Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si, je stara modrost. Podobne glave pač tičijo skupaj in doslej je veljalo, da med seboj družijo ljudje s podobnimi interesi, prepričanji, vrednotami in značajskimi lastnostmi - tudi na Facebooku. Raziskava Univerze Yale in Univerze v Kaliforniji pa odkriva, da se ljudje družijo, ker imajo podoben DNK.

Ljudje med vsemi živimi bitji tvorijo najkompleksnejše družbene strukture, še posebej značilne pa so povezave med ljudmi, ki ne sodijo v kategorijo partner ali sorodstvo. Teh, recimo jim prijateljstvo, naklonjenost ali zavezništvo, v tolikšni meri ne vzpostavljajo nobene živali. Vprašanje, s katerim so se ukvarjali v raziskavi, ni, zakaj ljudje sklepamo te povezave, saj je razlogov za to več in so dobro poznani (v končni fazi imamo od njih pač...

17 komentarjev

Vsi pomalem goljufamo

The Wall Street Journal - Od drugih živali, tudi naših najbližjih opičjih sorodnikov, nas ločijo možgani. Velik del je enak ali vsaj podobno sestavljen, a ljudje imamo bistveno pridobitev, ki je ostali niso uspeli tako razviti. Govorimo seveda o prefrontalnem korteksu (predčelna skorja), ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih višjih sesalcih, a je bistveno manj razvit kakor pri ljudeh. V evoluciji se je razvil nazadnje, a se je v primerjavi z ostalimi deli možganov nesorazmerno razširil. Zadolžen je za najvišje možganske funkcije, ki obsegajo načrtovanje, delovni spomin, motivacijo in tudi socialno vedenje, kot so empatija, zaviranje družbeno neprimernih impulzov, moralnost itd....

14 komentarjev

Odstopila vodji eksperimenta OPERA v CERN-u

vir: BBC
BBC - Lani septembra so v CERN-u objavili potencialno revolucionarno fizikalno odkritje, da nevtrini potujejo hitreje od svetlobe. Čeprav je bila možnost za kaj takega majhna, pri pregledu in natančni analizi niso odkrili očitnih napak v svojem eksperimentu, zato so ga previdno objavili. Da bi se povsem prepričali, so meritve ponavljali, a novembra še vedno ni bilo jasno, kaj bi lahko bilo šlo narobe. Šele letos februarja so ugotovili, kje je tičala napaka, marčevski rezultati pa so pokazali, da nevtrini potujejo natančno s svetlobno hitrostjo. Ker so ves čas sledili znanstveni metodi in poklicni etiki, bi se morala zgodba tu končati - pa se ni, saj je moral odstopiti Antonio Ereditato, vodja eksperimenta OPERA v CERN-u, kjer...

31 komentarjev

Opice ozdravljene barvne slepote

Sajmir

vir: Wikipedia
TG Daily - Najbolj pogosta genetska okvara pri ljudeh, barvna slepota, bi znala že čez nekaj let postati preteklost s pomočjo genetskega zdravljenja. Barvna slepota je predvsem pogosta pri moških, za katero trpi okrog 8 % vseh belcev, a je pri ženskah zelo redka. Kot večina genetskih okvar, ki zadenejo predvsem moške, prizadene X kromosom, a se pojavlja v različnih stopnjah, s katero zadane bolnika. Najhujša oblika, akromatopsija, zadane približno eno izmed 30.000 oseb, prav ti pa so najprimernejši kandidati za novo zdravljenje. Osebe, ki trpijo za akromatopsijo, ne razlikujejo med nobeno izmed barv in imajo močno otežen vid v močnejši svetlobi, kot je običajna svetloba zunaj stavb sredi dneva.

...

34 komentarjev