Slo-Tech - V prvih dveh delih novinarskega domačega branja sem predstavil osnove medijske teorije in zgodovine. Vendar sta bila razvoja medijev in novinarstva tesno prepletena tudi s propagando -- metodami in tehnikami za oblikovanje in upravljanje človeških družb, ki so v zadnjih nekaj letih kolonizirale tudi internet.

Za francoskega filozofa Louisa Althusserja so bili mediji eden izmed ideoloških aparatov države, ki so širili in utrjevali prevladujočo ideologijo (Louis Althusser: izbrani spisi, *cf, 2000). Podobno vlogo sta jim pripisala kritična teoretika frankfurtske šole Theodore Adorno in Max Horkheimer, ki sta zaradi izkušnje z mogočnim nacističnim propagandnim strojem napisala knjigo Dialektika razsvetljenstva (Studia Humanitatis, 2001). Omenjeni avtorji so propagando opisovali kot negativno družbeno prakso, ki služi vladajočemu razredu ter temelji na laži, zavajanju in manipulaciji. Vendar je po drugi svetovni vojni prevladal nasproten pogled -- da je propaganda koristna in nujna za...

Slo-Tech - Odkar sem pred tremi leti napisal prvi seznam domačih branj za spoznavanje novinarske teorije, je izšlo kar nekaj novih koristnih knjig.

Prvi dve je napisal britanski preiskovalni novinar Nick Davies. V knjigi Zgodbe s ploščate zemlje (Ciceron, 2011) je uporabil podatke iz obsežne raziskave o poročanju britanskih medijev in analiziral škodljivo novinarsko "reciklatorstvo" -- nekritično povzemanje sporočil za javnost in izjav uradnih virov. Še ostrejši je bil v drugi knjigi Hack Attack: How the Truth Caught Up with Rupert Murdoch (2014), kjer je opisal težave, ki jih je imel pri razkrivanju velikega prisluškovalnega škandala, zaradi katerega je moral Rupert Murdoch ukiniti tabloid News of The World.

Sistemske anomalije v novinarstvu je zelo nazorno opisal urednik časopisa Le Monde Diplomatique Serge Halimi v knjižici Novi psi čuvaji (Maska, 2003), v kateri je pokazal, da so novinarji precej podobni blagajničarkam v supermarketu. A je bil še razmeroma prizanesljiv v primerjavi z...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pišemo (ali ne pišemo) o temah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjih nekaj letih smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica. Največkrat v razpravah o prihodnosti medijev in izginjanju občinstev, radi pa nas omenjajo tudi zagovorniki znanstvenega, podatkovnega; in drugega novega novinarstva, kakršnega je nakazala skupnost wikileaks in njeni številni posnemovalci.

Vprašanje, ali sta načeli wiki-sodelovanja in odtekajoče (leaking) odprtosti pozitivna ali negativna pojava, ni tako preprost, kot včasih radi zapišejo ideologi absolutne svobode informacij. Slovenski primer iz leta 2014, ko so se na videoportalu youtube znašli posnetki neformalnega pogovora predsednika vlade z izbranimi novinarji, je lepo razgalil nekatere zagate, ki so jih prinesle nove komunikacijske tehnologije. Je tehnologija...

Slo-Tech - Novinarji so ljudje v čudežnem poklicu. Živijo v družbi, a ne podlegajo njeni kulturi, ideologiji in mitom. Zaposlujejo jih komercialne in javne medijske hiše, a na njihovo delo ne vplivajo politika, tržne zakonitosti in kapitalistični proizvodni proces. Mediji so mogočen ideološki aparat države, a si novinarji pripisujejo vlogo psov čuvajev, ki da varujejo državljane pred zlorabo državne moči. Njihove izdelke objavljajo uredniki, tržijo oglasniki in berejo bralci, a kljub temu ostajajo neodvisni.

Kako torej obzirno povedati ljudem v tem čudežnem poklicu, da imajo na uredniško politiko medija, ki jih zaposluje, približno toliko vpliva, kot ga ima blagajničarka v velikem supermarketu na poslovne odločitve uprave?

O tej dilemi v knjižici Novi psi čuvaji (Maska, 2003) razmišlja francoski novinar in urednik revije Le Monde diplomatique Serge Halimi. Avtor je že v uvodu zapisal, da noče jemati ugleda poklicu in ljudem, ki ga opravljajo dostojanstveno. A tudi napovedal, da njegove...

Slo-Tech - V demokraciji lahko svobodni, obveščeni in aktivni državljani racionalno izbirajo svoje predstavnike na volitvah. Državljani za obveščenost potrebujejo informacije, ki jih priskrbijo prav tako svobodni in neodvisni mediji. Zato so mediji in njihova svoboda tako pomembni za delovanje demokratičnih družb.

Formula je preprosta in na njej temelji velik del medijske, politične in še kakšne teorije. Vendar se njena elegantna preprostost hitro zamaje, če jo soočimo z nekaterimi drugimi vedami o človeku, družbi in ekonomiji.

Socialni psihologi so v številnih znanih poskusih dokazali, da ljudje nismo (zgolj) racionalna bitja, ampak smo razvili zelo zanimive strategije in mehanizme, kako pretvoriti dejstva v lastne subjektivne resnice. Filozofi in sociologi vedo, da se v „objektivnih dejstvih“ vedno odražajo ideologije nekega časa in prostora. Politični ekonomisti so pokazali, da je svoboden trg le idealistični teoretični konstrukt, saj realne trge oblikuje kompleksen preplet političnih...

Slo-Tech - Sodelavke Evropskega novinarskega centra (EJC) so na pomladnem novinarskem festivalu v Perugii predstavile prvi priročnik za podatkovne novinarje – Data Journalism Handbook.

Povedale so, da knjiga ne bo odgovorila na vsa vprašanja o zbiranju in uporabi najrazličnejših podatkovnih zbirk, ampak bo zanimiva zlasti za uporabnike, ki jih zanimajo podatkovne osnove. Prav tako ne bo odgovorila na vprašanje, kaj podatkovno novinarstvo sploh je, temveč bo predstavila različne poglede na novo novinarsko zvrst in prikazala dobre prakse podatkovno naprednejših redakcij.

Podatkovni novinarski priročnik je nastal v obdobju, ko so se mediji že začeli zavedati, da kriza medijske industrije ni konjunkturna, ampak sistemska. Zato so bili pripravljeni preizkusiti tudi novičarske in poslovne modele, o katerih pred krizo ne bi razmišljali. Zasebne fakultete in medijski predavatelji so zaslutili izobraževalno nišo in razpisali prve specialistične študije podatkovnega novinarstva. Za dodatno...

Reuters - Evropski informacijski pooblaščenci, ki opravljajo tudi nalogo varovanja zasebnosti in osebnih podatkov državljanov, so Googlu poslali skupno pismo, v katerem izražajo svoje pomisleke glede Googlove nove politike zasebnosti. V nos jim gre seveda sprememba, ki jo je Google najavil januarja in udejanjil marca ter mu dovoljuje združevanje podatkov o uporabnikih, ki jih zberejo na različnih svojih straneh oziroma storitvah (Google Search, Gmail, YouTube, Google Docs itd.).

Pismo je podpisalo 24 pooblaščencev iz držav EU (vsi razen grškega, romunskega in litovskega). V njem od Googla zahtevajo natančna pojasnila, kaj bodo z zbranimi in združenimi podatki počeli, po kakšnih metodologiji jih bodo zbirali in...

Reporters Without Borders - Novinarji brez meja so objavili sveže poročilo (PDF-dokument) o novinarski svobodi na svetu, v katerem so države razvrščene od najbolj do najmanj represivne države zoper novinarsko svobodo. Leto 2011 so zaznamovali arabski protesti, ki so strmoglavili nekaj avtoritarnih režimov, nadaljevanje sage Wikileaks, dogovarjanje o sporazumu ACTA, razkrivanje finančnih nepravilnosti in malverzacij v bankah, poizkusi nadzora interneta v vedno več državah, grožnje, obsodbe in usmrtitve novinarjev itd., zaradi česar je bilo delo novinarjev po svetu pod težkimi preizkušnjami in morda celo bolj pomembno kot kdajkoli prej. Lestvica držav po novinarski svobodi je zato precej premešana v primerjavi s preteklimi leti, še vedno pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da novinarska svoboda ne more obstajati brez trdne demokracije, kakor tudi slednja ne more obstajati...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo najbolje pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pač pišemo (ali ne pišemo) o novicah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjem času pa smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica – kot tema razprav o prihodnosti medijev, krizi medijskih poslovnih modelov, domnevnem izginjanju občinstev in novih velikih obljub, ki...

Slo-Tech - Saudova Arabija je objavila nov zakon o medijih, ki zahteva registracijo vseh spletnih časopisov, blogov in forumov pri Ministrstvu za informacije in kulturo. Nov režim bo pričel veljati februarja.

Medije bodo lahko registrirali le državljani Saudove Arabije, ki so starejši od 20 let, imajo zaključeno vsaj srednjo šolo in dokumente, ki izpričujejo njihovo dobro obnašanje. Spletni časniki bodo morali postaviti tudi odgovornega urednika, ki ga bo odobrilo ministrstvo. Za kršitelje so predvidene kazni v obliki glob do višine 100.000 rijalov (20.000 evrov) in različno dolgih prepovedi objavljanja, vključno s stalno.

Na ministrstvu pravijo, da je zakon popolnoma v skladu z razvojem dogodkov v medijskem sektorju. Dodajajo, da po njihovem mnenju ne ovirajo svobode govora in da bodo...