Europa.eu - Evropska komisija je napovedala nova pravila, ki natančno določajo obveznosti telekomunikacijskih operaterjev v primeru izgube ali kraje osebnih podatkov. Operaterji imajo sicer že od leta 2011 dolžnost, da nacionalne organe in svoje naročnike obveščajo o kršitvah, sedaj pa so predpisi bolje in natančneje definirani.

Tako bodo morala podjetja odslej v roku 24 ur po odkritju kršitve o tem obvestiti nacionalne organe. Če v tem času popolno razkritje ne bo tehnično izvedljivo, bo zadostovalo tudi razkritje začetnih podatkov, preostale pa bodo morali posredovati v naslednjih 72 urah. Hkrati bodo morala navesti, katere informacije so bile prizadete in kakšni so ukrepi za preprečitev ponovitve....

Slo-Tech - Dva tedna nazaj smo pisali o potencialni kraji baze e-poštnih naslovov nekaterih, predvsem evropskih Dropbox uporabnikov, ki so potem na svoje račune nenadoma začeli dobivati spam. Incident bi najbrž šel mimo neopažen, če med prizadetimi uporabniki ne bi bilo številnih, ki so za Dropbox uporabljali specifični email naslov oz. alias, tako da takšen naslov v roke spammerjev ni mogel priti drugače kot z vpletanjem omenjenega ponudnika. No, Dropbox je obljubil, da bo raziskal, in zgleda so. Njihov odgovor ponuja zanimivo lekcijo iz varnosti gesel ter diskovja na spletu.

Kot pišejo na svojem blogu, se je vse skupaj začelo s krajo uporabniških podatkov na neki tretji strani (ne piše kateri), nakar so tamkajšnji...

Europa.eu - Evropska komisija je včeraj sprejela odločitev, da bo na Sodišču EU sprožila postopek proti Sloveniji in še štirim državam članicam, ker v nacionalno zakonodajo še niso prenesle novih predpisov EU o telekomunikacijah. Komisija sodišču predlaga, da za vsako članico odredi globo, ki bo tekla od dneva odločitve sodišča do priglasitve ustreznih nacionalnih ukrepov. Predlagana globa, ki je odvisna od velikosti članice in resnosti kršitev, za Slovenijo znaša 13.064 evrov na dan. Še vedno se ji lahko izognemo, če bo država pravočasno sprejela novo zakonodajo, to pomeni pred dokončno odločitvijo sodišča.

Gre za leta 2009 sprejete revidirane predpise o telekomunikacijskih...

Slo-Tech - Kratek pregled čez člene sporazuma, za katerega je Vlada Republike Slovenije 8. septembra lani zapisala, v ničemer "ne bo vplival na [slovenski] pravni red, ne bo imel posledic za proračun, ne na upravo in ne na okolje", bo pa "pozitivno vplival na gospodarstvo, [saj] bo omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju.". Slaba dva tedna zatem, 22.9., oz. dva dni po izglasovanju nezaupnice bivšemu predsedniku vlade so se na vladi tudi formalno odločili za podpis sporazuma.

ACTA je kratica za Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. po naše Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Besedilo si lahko preberete v slovenskem oz. angleškem jeziku. Ima 45 členov, razdeljenih na 6...

Europa.eu - Evropa komisija je sporočila, da so njihovi preiskovalci včeraj skupaj z nacionalnimi organi pregona v več evropskih državah izvedli več nenapovedanih preiskav v podjetjih, ki se ukvarjajo z založništvom e-knjig. Sumijo jih namreč kršitve evropske protimonopolne zakonodaje z dogovarjanjem o cenah in razdelitvi tržnega deleža.

Taka preiskava je prvi korak pri sumu kartelnega dogovarjanja in se izvede pred začetkom uradne preiskave. Evropska komisija pojasnjuje, da to še ne pomeni, da so podjetja dejansko kršila protimonopolno zakonodajo in da ne prejudicira izida preiskave. Imen podjetij niso želeli razkriti. Časovnih omejitev za nadaljevanje postopkov ni.

Heise - Po poročanju avstrijskih medijev je Estonija edina država, ki se poteguje za sedež Agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na območju svobode, varnosti in pravice. Kot piše v sporočilu komisije, ki je bilo objavljeno junija, bo novoustanovljena agencija zbirala tri skupine podatkov.

Sprva bodo hranili informacije za obstoječi schengenski sistem (SIS 1+), ki ga bo kmalu nadomestil SIS II. Vizumski informacijski sistem (VIS) bo pooblaščenim nacionalnim organom omogočal rokovanje s podatki o vizumih, tudi z biometričnimi podatki, in bo važen instrument za zaščito zunanje meje in izvrševanje skupne vizumske politike. EURODAC pa bo informacijski sistem, ki bo hranil prstne odtise prosilcev za azil in nezakonitih priseljencev. Trenutno SIS in VIS podpirajo Francozi in Avstrijci, EURODAC pa Komisija sama, a to ne bo trajalo večno. Ugotovili so, da bo najbolje ustanoviti posebno agencijo, ki se bo lahko 24 ur dnevno ukvarjala s tem. Proračun projekta do leta...