Slo-Tech - Te dni smo pisali o nujni uskladitvi predloga novele ZEKoma, ki jo je zadnji hip predlagala SOVA. Odzval se je Informacijski pooblaščenec. Policija pa je povedala, da ji sprememba absolutno pripada.

Potem se je odzval minister Turk, ki je ugotovil, da je bil predlog usklajen z Informacijsko pooblaščenko, kar je kasneje kvalificiral, v "usklajeno je vedno *z* nekom". Njegovi podrejeni pa so pojasnili, da je predlog neusklajen samo, kadar je neusklajen s kakšnim relevantnim ministrstvom.

Nadaljevalo se je z ministrovim preklopom na revolucionarno retoriko. "Resničen interes proti ZEKom-1 imajo tisti, ki so že do zdaj lobirali, da ni bil napisan, in jim je debata o zasebnosti samo izgovor." Ter strašenjem z kaznijo, ki jo bomo zaradi zamude plačali Evropi.

Tako so očitno za zamudo zakona, s katerim zamujamo od maja 2011 in za katerega je bilo na javni razpravi novembra 2011 povedano, da se bo spreminjalo samo absolutno nujni del za skladnost z evropskimi direktivami, katerega...

Slo-Tech - Po skoraj dveh letih prevajanja, javnih razprav in usklajevanj je ta teden vlada v parlament poslala novelo Zakona o elektronskih komunikacijah.

Kljub dolgi razpravi, si tudi tokrat policija ni mogla pomagati, da ne bi po koncu javne razprave v osnutek dodala sedme točke 166. člena:

(7) Posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona se ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke.

Nominalno se sprememba dela zaradi:

V novem sedmem odstavku je določeno, da se posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke. Navedena določba je nastala kot odraz...

Techdirt - Tokrat nadaljevanje teden dni stare zgodbe o nadustavnem Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, ali tudi fabula o tem, kaj se zgodi, ko se policija odloči, da mora priti do nekih podatkov, predvsem zato, ker je dobivanja vsakovrstnih podatkov tako zelo vajena iz preteklosti, da na drugačni scenarij ("hm, tole se pa morda ne sme ..") niti pomisli ne.

Tokratna fabula je ameriška, a bi lahko bila tudi naša. Zadeva policijsko preiskavo zoper Newyorčana Malcolma Harrisa, 23. let starega novinarja, blogerja in aktivista v gibanju Occupy Wall Street, ki je bil oktobra lani skupaj skupaj s še 700 drugimi protestniki aretiran na Brookly bridgu zaradi motenja javnega reda in miru, konkretno ker mosta ni prečkal po pešpoti, ampak kar po cesti, mišljeni za avtomobile. Po noči ali dveh na policijski postaji in prejeti mandatni kazni bi to moralo biti to; vendar ni bilo; newyorška policija je namreč ugotovila, da je Harris posebej aktiven na Twitterju, sploh po številu sledilcev...

BBC - Ko je Facebook junija lani za vse uporabnike uvedel možnost samodejnega prepoznavanja obrazov na fotografijah, so bili odzivi varuhov zasebnosti zlasti v Evropi zelo ostri. Storitev Tag Suggestions namreč na fotografijah samodejno najde obraze ljudi in predlaga označite (tagging). Pri tem gre Facebook celo tako daleč, da uporablja algoritem za identifikacijo in samodejno predlaga ime najverjetnejše osebe na sliki. Storitev je privzeto vključena (opt-out), dodatno pa je problematična, ker uporabnike kar sili k izpostavljanju drugih ljudi.

Prva se je ostro odzvala Nemčija, kjer je informacijski pooblaščenec že avgusta lani povedal, da je Facebooka praksa ilegalna. Sedaj bo Facebook storitev ukinil za celotno Evropo.

Irski informacijski pooblaščenec (na Irskem...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji teden, je v četrtek MVZT organiziralo javni posvet na temo novele Zakona o elektronskih komunikacijah.

Na posvetu se je izkazalo, da Peter Pavlin s sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic pravosodnega ministrstva ni edini v tej državi, ki meni, da so z implementacijo direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov odpadli vsi pomisleki glede zasebnosti državljanov.

Predstavnika Policije (Toni Kastelic in Vojko Urbas iz GPU) sta tako povedala, da si je policija spremembo predstavljala predvsem v vlogi varovanja človekovih pravic, saj naj bi s trajno hrambo podatkov o dodeljenih IP naslovih in času dodelitve izven zbirke podatkov vzpostavljene za namene obvezne hrambe operaterjem omogočili izpolnjevanje zahtev policije brez brskanja po prometnih podatkih (katerih baza v primeru dostopov do interneta trenutno vsebuje podatke o dodeljenih IP naslovih, trajanju povezave ter identiteti naročnika). Identifikacija naročnika internetnega priključka...