Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo ameriška kemičarka Carolyn Bertozzi, danski kemik Morten Meldal in ameriški kemik Barry Sharpless za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije, so petnajst pred dvanajsto sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti v Stockholmu. Sharpless je s tem prejel že svojo drugo Nobelovo nagrado za kemijo, s čimer se je pridružil Johnu Bardeenu, Marie Sklodowski Curie, Linusu Paulingu in Fredericku Sangerju. Letošnji nagrajenci so iznašli oziroma nadgradili novo vejo kemije, ki jo je prav Sharpless leta 1998 prvikrat poimenoval klik kemija.

Od začetkov organske kemije, ko je Friedrich Wöhler leta 1828 amonijev cianat spremenil v sečnino in prvi pokazal, da za tvorbo organskih spojin ne potrebujemo skrivnostne življenjske sile, temveč zadostujejo kemične reakcije, si kemiki prizadevajo sintetizirati raznovrstne organske spojine. Pri tem se često zgledujejo po naravnih sinteznih poteh, ki jih je evolucija izbrusila do visokih selektivnosti...

Slo-Tech - Dva največja proizvajalca neona v Ukrajini, katere izvoz predstavlja polovico svetovne proizvodnje, sta zaradi vojne prekinila obratovanje. Po poročanju Reutersa Inga in Cryoin proizvedeta 45-54 odstotkov neona, ki se uporablja za laserje v proizvodnji polprevodnikov. Lanska poraba neona je znašala 540 ton, so ocenili analitiki v Techcetu. S tem se uresničujejo napovedi z začetka vojne.

Ingas, ki ima sedež v Maripolju, je v normalni razmerah proizvajal 15-20 tisoč kubičnih metrov neona mesečno, ki so ga izvažali zlasti v Južno Korejo, na Tajvan in Kitajsko, ter ZDA in Nemčijo. Približno tri četrtine strank so predstavljali proizvajalci polprevodnikov ali opreme zanje. Cryoin je v Odesi, proizvajal pa je okoli 10-15 tisoč kubičnih metrov neona mesečno. Proizvodnjo so prekinili že 24. februarja, ko so osebje evakuirali. Pravijo, da lahko preživijo tri mesece izpada proizvodnje, potem pa bo podjetje v težavah. Če bodo med vojno uničeni njihovi prostori, bodo težave v vsakem primeru....

LG Display - Pri LG Displayju so naznanili tehnologijo OLED EX, s katero so se lotili ene največjih hib organskih svetlečih diod, slabe svetlosti nasproti tehnologiji LCD.

Tehnološki sejem CES se kljub tegobam zaradi pandemije novega koronavirusa danes vendarle začenja v stvarni obliki - toda precej okrnjen. Veliko pomembnih akterjev, med njimi Lenovo, OnePlus, Google, Microsoft in drugi, so se fizični prisotnosti odpovedali v zadnjem trenutku in organizatorji so morali v odgovor dogodek za en dan skrajšati, tako da se konča že v petek. LG, Samsung in Sony so ostali zvesti tradiciji prisotnosti na licu mesta in pri prvih bo moč poleg raznoraznih konceptnih projektov videti tudi nove televizorje z nalepko OLED EX. Pod oznako se skriva nova generacija LGjeve tehnologije organskih svetlečih diod, ki naj bi zmogla 30-odstotno povečanje svetlosti; ker trenutne naprave dosegajo okoli 600 nitov, to verjetno pomeni nove vrednosti v okolici 800 nitov. Gre za izjemno pomembno reč v tekmi s konkurenco,...

Slo-Tech - Organska sinteza se zdi tako logični posel za superračunalnik in nevronske mreže, da je pravzaprav zelo nenavadno, da se tega doslej še niso lotili. IBM-ov Watson je že pred šestimi leti študiral medicino, kjer gre za podoben problem. Imamo kopico podatkov in precej dobre teorije, a na koncu še vedno potrebujemo nekaj intuicije, občutka ali pa izkušenj. Organska sinteza je v tem primeru podobna diagnostiki. Od začetka organske kemije pred 190 leti smo pridelali že obsežne baze reakcij in pogojev, s katerimi lahko izvajamo pretvorbe organskih molekul, a na koncu smo vedno potrebovali izkušenega človeka, ki je čez palec pogledal sintezno pot in rekel: Tole bi raje takole. Sedaj se tega uči tudi umetna inteligenca.

Organska kemija ima danes trdne temelje in dobro razumevanje reakcijskih mehanizmov, ki pa so v večini postavljeni empirično in služijo kot razlaga opaženih...

Slo-Tech - Internet je v zadnjih dneh obnorela kampanja za skupinsko financiranje, s katero podjetje Skipping Rocks Lab's (SRL) zbira sredstva za užitne vodne kroglice oziroma Ooho. Postavljeni cilj 400.000 funtov so dvakratno presegli, kampanje pa še ni konec. SRL napoveduje, da bo z izdelkom napravil konec plastični embalaži, v kateri se dandanes proda večina ustekleničene vode. Zamisel je nedvomno dobra, ni pa revolucionarna ali kaj posebej nova, o čemer nas sicer SRL prepričuje.

Kot vidimo na reklamnih posnetkih, je voda shranjena v užitnih kroglicah (250 ml), ki jih lahko...

BBC - Tu in tam se zgodi, da kakšen del računalniške opreme proizvajalci vpokličejo zaradi napak. Te so običajno tehnične narave, precej redkeje pa se zgodi, da je treba prenosnik menjati zaradi - smradu.

To se je primerilo Dellu. Kupci njihovega poslovnega prenosnika Dell Lattitude 6430u so se namreč že junija letos začeli pritoževati, da plastika smrdi po mačjem urinu. Težava je bila precej razširjena, saj se je téma na Dellovih forumih razvlekla kar na šest strani, uporabnikov s tem problemom pa je bilo čedalje več. Dell se je lotil temeljite preiskave, ki je sedaj dala prve rezultate. Dokler se namreč Dell ni lotil problema, so ljudje za težave večinoma obtoževali svoje hišne ljubljenčke. In vsaj ena mačka je zaradi tega končala svoje življenje.

Mačji urin...

Nature - Fluor je najreaktivnejši element v periodnem sistemu in v vesolju, zato je v naravi vedno prisoten v spojinah. Fluor je tako reaktiven, da reagira praktično z vsemi znanimi elementi (razen z žlahtnima helijem in neonom). V naravi ga največ najdemo v obliki fluoridov, zaradi težke predelave pa ga skoraj nikoli ne potrebujemo v elementarni obliki, ampak kot reagent uporabljamo vodikov fluorid. V organski kemiji se pogosto rabi, saj so fluorirane organske spojine zelo stabilne - tipičen primer je teflon. Kratek povzetek vseh teh lastnosti, ki ga učijo v šoli, se glasi: elementarnega fluora v naravi ni. Pa je.

Pedantni Nemci so odkrili, da v nekem smrdljivem mineralu najdemo vključke elementarnega fluora, ki so tam stabilni in obstajajo dolgo časa. Gre za...

BBC - Pred tremi leti smo pisali o dosežku IBM Züricha, kjer so uspeli slikati aromatsko molekulo pentacena z mikroskopom na atomsko silo. Čeprav lahko atome "gledamo" že več deset let z uporabo vrstičnega tunelskega mikroskopa in transmisijskega elektronskega mikroskopa, je molekule, ki so sicer večje, teže opazovati. Paradoks je posledica manjše stabilnosti molekul od atomov, ki se lahko pri agresivnem pristopu razletijo. Tehnika je do danes napredovala in vse vedno pogosteje uporabljala. Sedaj so jo znanstveniki z Univerze v Warwicku, IBM-u Zürich in Kraljevem kemijskem združenju pripravili najmanjše mogoče olimpijske kroge in jih posneli...

Telegraph News - Čeprav so v Pacifiku nedavno odkrili bogato nahajališče redkih zemelj, je do komercialnega izkoriščanja - če bo sploh rentabilno - še zelo daleč. Do takrat bo glavni izvoznik ostala Kitajska, ki izvozi 97 odstotkov vseh redkih zemelj. Pridobivanje teh redkih kemijskih prvin je umazan in okolju škodljiv posel, ki ga Kitajci izvajajo večino na severu v Notranji Mongoliji, a nujno potreben za elektronsko industrijo.

Uradno da bi zaščitili okolje in te strateško pomembne surovine, neuradno pa ker si to pač lahko privoščijo in se jim finančno še kako splača, so v zadnjih letih Kitajci zmanjševali kvote za rudarjenje in izvoz teh prvin. Leta 2009 so uvedli vrsto ukrepov, ki so otežili izvoz - izvozne carine, posebne licence, stroge kvote...

New Scientist - Profesor Donald G. Fleming z University of British Columbia v Vancouvru je s sodelavci pripravil posebno eksotično vrsto helija, ki se kemijsko obnaša kakor vodik, o čemer so poročali v članku Kinetic Isotope Effects for the Reactions of Muonic Helium and Muonium with H₂, ki je izšel v reviji Science.

Navaden vodik sestoji iz protona, ki sestavlja jedro, in elektrona, ki kroži okrog jedra. Težja izotopa devterij in tritij imata v jedru še en oziroma dva nevtrona, zaradi česar sta dvakrat oziroma trikrat težja od lahkega vodika. V kemiji je razlika med izotopi praktično nezaznavna, edina opazna razlika je kinetični izotopski efekt. Ta se kaže kot različna hitrost reakcij, manjša kislost devteriranih spojin, spremenjena jakost vodikove vezi itn.

V ciklotronu TRIUMF v Vancouvru so v...

Slo-Tech - Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali kratko IUPAC bo kmalu spremenila periodni sistem, so objavili raziskovalci z Univerze v Calgaryju, ki sodelujejo v projektu. Spremenili bodo določene relativne atomske mase desetih elementov - vodika, litija, bora, ogljika, dušika, kisika, silicija, žvepla, klora in talija.

Spremenili morebiti ni ravno najboljša beseda, saj so mase elementov takšne, kot pač so. Večina elementov v periodnem sistemu, razen na primer fluora in zlata, ima več izotopov, ki imajo vsak svojo maso. V periodnem sistemu najdemo zapisano enotno relativno atomsko maso za vsak element, ki je določena tako, da ustreza povprečni masi vseh izotopov elementa, ponderirani z dejanskimi deleži izotopov v naravi. To je uporabna...

Heise - Pred točno sto leti, 14. septembra 1909, sta nemška kemika Fritz Haber in Carl Bosch, vložila zahtevek za podelitev patenta za pridobivanje amoniaka po postopku, ki se danes imenuje Haber-Boschev postopek. Gre za izjemno pomemben postopek, ki je revolucioniral pripravljanje gnojil in pridobivanje razstreliv. Prve korake na tem področju je napravil Haber, BASF pa je postopek kupil in dodelil Boschu, ki ga je priredil za masovno proizvodnjo.

Narava je namreč z dušikom še enkrat več pokazala svoj smisel za ironijo. Ta nereaktiven element je neobhodno potreben za uspevanje rastlin, naša atmosfera sestoji iz 80 odstotkov dušika, a ga v elementarni obliki...