Slo-Tech - Linus Torvalds je danes presenetil s sporočilom, da se za nekaj časa umika z mesta glavnega razvijalca Linuxovega jedra, kjer je že od samega začetka Linuxa. Za odmor se je odločil iz osebnih razlogov, ki pa jih je podrobno pojasnil. "Pogledal se je v ogledalo" in ugotovil, da ima težave v odnosu do ljudi, kar mora popraviti.

Torvalds je znan po občasnih izpadih, kjer je druge programerje, ki pišejo kodo Linuxovega jedra, pa tudi ostale deležnike poslal k vragu. Večidel se je skupnost tega navadila, čeprav nihče ni bil prav zadovoljen z njegovim odnosom do ljudi. Povod za to spoznanje je bržkone zadnji zaplet z Maintainer Summitom, ko je Torvalds pozabil na termin in v tem času rezerviral dopust z družino na Škotskem. Čeprav je predlagal, da se vrh odvije brez...

Slo-Tech - Linux je eden najlepših dokazov, da iz malega raste veliko, zlasti če pri projektu zaradi lastne zainteresiranosti sodeluje veliko pametnih glav. Pred točno četrt stoletja je Linus Torvalds v zdaj že znamenitem sporočilu zapisal, da v prostem času kot konjiček razvija operacijski sistem za računalnike 386 AT, ki pa žal ni prenosljiv in najbrž ne bo nikoli podpiral kaj drugega kot diske AT. Petindvajset let pozneje Linux teče na več kot milijardi telefonov, poganja milijarde omrežnih usmerjevalnikov in druge mrežne opreme, na milijone strežnikov in osebnih računalnikov ter najdražje superračunalnike na svetu. Odprta koda je postala močna konkurenca zaprtokodnim programom in osebni...

Ars Technica - Linus Torvalds je lani Nvidii dobesedno pokazal sredinec. Šlo je za dobro naštudirano gesto ob obisku na Univerzi Aalto na Finskem, kjer je debata zajadrala tudi v smer odnosov med Nvidio in skupnostjo Linuxa. Torvalds je kritizal obupen odnos odnos Nvidie do odprte kode, a kot kaže, se stvari spreminjajo. Nvidia je začela objavljati dokumentacije o svojih grafičnih procesorjih, s čimer bo mogoče izdelati boljše odprtokodne gonilnike zanje na Linuxu.

Nvidia seveda ne ignorira Linuxa, saj za svoje grafične kartice vestno pripravlja gonilnike za Linux. Problem je, da izda le binarno prevedeno kodo, ne pa izvorne kode. Tako dobimo gonilnik, ki sicer deluje prav dobro, a smo ob primerih napak ali želji po modifikacijah prepuščeni sami sebi, saj je dokumentacije sila...

Nvidia - Nvidia predstavlja eno najbolj togih podjetij, ko govorimo o podpori za Linux. Čeprav so poleg AMD-ja edini omembe vreden proizvajalec grafični čipov in njihovi čipi Tegra poganjajo ničkoliko Androidnih naprav, se Nvidia ne premakne niti za milimeter. Resda so letos postali član The Linux Foundation, a večina distribucij mora še vedno uporabljati ljubiteljske odprtokodne gonilnike, ki so napisani z reverznim inženiringom. Ta teden je zato zelo zabavno počilo na relaciji Linus Torvalds-Nvidia.

Torvalds posebne predstave ne potrebuje, saj je izumil Linux, za kar je letos prejel posebno nagrado. Zaradi tega se je mudil na Finskem in ob tej priložnosti je Univerza Aalto organizirala debato s Torvaldsom (posnetek je spodaj). Zanimiv del se prične nekako ob 49. minuti, ko...

Phoronix - Letos jeseni bo minilo 25 let od izdaje 11. različice grafičnega sistema in mrežnega protokola X Windows (tj. X11), ki še dandanašnji zagotavlja sliko na skoraj vseh GNU/Linux distribucijah. Ob tej priložnosti bo od 19. do 21. septembra v Nürnbergu potekalo srečanje razvijalcev, so nas pa že ta teden razveselili s svežo izdajo X11 7.7.

Med novostmi najdemo podporo za multitouch zaslone (za tablete, prenosnike in mešanice med temi), izboljšave za delo z več zasloni (window managerji bodo lahko definirali svoje meje velikosti zaslona za vsako aplikacijo posebej, kar bo olajšalo delo z maksimiziranimi in raztegnjenimi aplikacijami čez več zaslonov, posebej če bodo...

Heise - Te dni mineva točno 20 let, od kar je Linus Torvalds začel projekt, ki je popolnoma spremenil svet programske opreme in dojemanje odprtokodnosti. V novičarski skupini comp.os.minix. je 25. avgusta 1991 objavil znamenito sporočilo, v katerem je napovedal razvoj lastnega operacijskega sistema. Dvajset let pozneje jedro operacijskega sistema, za katerega je Torvalds napisal, da je zgolj njegov konjiček, da ne bi nikoli profesionalen kot GNU in da ne bo nikoli prenosljiv na kaj drugega kot x86, poganja naprave vseh velikost od mobilnih telefonov do najhitrejših superračunalnikov na svetu in jedrskih podmornic.

Prva verzija Linux 0.01 je bila dosegljiva 17. septembra 1991, ko ga je Torvalds prenesel na FTP-strežnik in novičarsko skupnost pobaral za mnenje. Tistega...

Slo-Tech - Danes bi bila morala iziti nova verzija Linuxovega jedra, pa se to ne bo zgodilo. Tik pred zdajci so našli obskurnega hrošča, ki ga je sicer zelo težko že namenoma reproducirati in se še redkeje pojavi pri običajnem delu, a Linus Torvalds pravi, da bo Linux 3.0 kljub temu moral nekoliko počakati.

Novo verzijo posebej težko pričakujemo, ker se bo imenovala Linux 3.0. Čeprav velikih sprememb od jedra Linuxa 2.6.39 ni pričakovati, se je Linus odločil, da "bi bilo število 40 že preveliko", zato se bo nova verzija imenovala kar Linux 3.0. Hkrati to lepo sovpada s tretjim desetletjem razvoja, v katerega Linux letos vstopa. Glavne novosti v novi verziji bodo podpora za cleancache, gonilniki za Microsoftov Kinect, posodobljeni gonilniki za grafične čipe, optimizacije za platforme Sandy Bridge, Ivy Bridge in Fusion ter...

BBC - BBC je objavil intervju z očetom Linuxa, Linusom Torvaldsom. Pogovor je tekel o njegovem odnosu do Microsofta in seveda Linuxu. Intervju ni preveč obsežen in je napisan bolj laično, priklikate pa si ga lahko tule!