Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

Nature - Astronomska enota, običajno okrajšana v a.u. ali AU, je bila prvotno definirana kot dolžina velike polosi v elipsi, po kateri Zemlja potuje okoli Sonca. To je nazorna, a ne preveč uporabna definicija, zato so leta 1976 postavili novo. Če naj merimo razdaljo v astronomskih enotah, maso v masi Zemlje in čas v Zemeljskih letih, ima Gaussova gravitacijska konstanta vrednost 0,01720209895. V mednarodnem sistemu enot SI je ekvivalentno definirana tudi kot radij nemotene Newtonske krožnice telesa, ki kroži okoli Sonca z radialno hitrostjo 0,01720209895 s^-1. Žal je ta konstanta zaradi...

Slo-Tech - Danes ponoči bodo na nekaterih delih Zemlje lahko opazovali navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskvice. Fenomen, ki se je nazadnje zgodil pred osmimi leti, nastopi, ko so Sonce, Venera in Zemlja v tem vrstnem redu poravnani na isti premici. Pri nas ga bomo lahko en del videli jutri zjutraj po sončnem vzhodu, prvi del danes ponoči pa žal ne bo viden.

Prehod se bo začel ponoči ob 0.09 po slovenskem času in bo trajal do 6.49 zjutraj (točen čas lahko variira za največ sedem minut zaradi paralakse). Sonce pri nas vzide že ob 5.12, tako da bomo lahko videli drugi del prehoda. Vremenska napoved...

Universe Today - V tem tednu bomo vsako jutro pred sončnim vzhodom lahko opazovali zanimiv nebesni pojav, ko bodo vsi notranji planeti (Merkur, Venera, Mars), Jupiter in Mesec v konjunkciji. To pomeni, da bodo na nebu, gledano z Zemlje, zelo blizu skupaj, ker imajo podobne ekliptične dolžine. Pogled proti vzhodu kakšne pol ure pred sončnim vzhodom, to v naših krajih pomeni med 5.20 in 5.30 uro, bo na nebu najprej odkril najsvetlejšo točko, ki bo Venera. Nekoliko niže bodo skoraj na premici ležali Merkur, Jupiter in Mars. Slednjega bo videti najteže, saj bo najbolj medel in skoraj povsem poravnan z Jupitrom.

Konjunkcije so zanimiv, a ne zelo redek pojav, saj vsako leto vidimo vsaj kakšen ducat konjunkcij dveh planetov Sončnega sistema. Redkejše...

Slo-Tech - Pred iztekom leta nas bo oplazil še en meteorski roj, ki je odlična priložnost za zamudnike, ki si niste uspeli ogledati Leonidov, Perzeidov in drugih. V teh dneh namreč lahko opazujemo meteorski roj Geminidov, ki bo svoj vrhunec dosegel danes ponoči, po zahodu Lune, ki bo ob 0.22 uri, in pred Sončevim vzhodom, ki bo ob 7.46 uri.

Njihov radiant leži v ozvezdju Dvojčkov, starševsko telo pa najverjetneje asteroid 3200 Faeton, ki je bil nekdaj meteor. V premeru ima dobrih pet kilometrov, njegova eliptična tirnica pa ga zanese vse do 0,14 astronomske enote blizu Sonca. Zato je tudi dobil po sinu boga Heliosa, Faetonu. Ozvezdje Dvojčka je iz naših krajev vidno celo noč, tako da bomo odvisni le od vremena in sposobnosti...

Slashdot - Nas srečo nas ne bo zradiral s površja, temveč bo ponudil zgolj dobro priložnost za opazovanje. Komet Lulin N3 se trenutno mudi v bliži Sonca in je viden v ozvezdjih Škorpijon in Tehtnica, zaradi česar ima rep in protirep. Januarja in februarja bo najboljši čas za njegovo opazovanje, saj bo najbližje Zemlji 24. februarja, ko se nam bo približal na 0,41 astronomske enote ali 14,5-kratno razdaljo Lune od Zemlje (1 AE je razdalja med Soncem in Zemljo) in bo njegov navidezni sij šest, tako da bo viden tudi s prostim očesom. Posebej zanimiv je ta komet zaradi njegovih odkriteljev, ki prihajajo...

24 ur - Skupina astronomov, ki uporablja teleskop na Palamarju, imenovan Samuel Oschin, in osem-meterski teleskop na Mauna Kea, so odkrili do sedaj največji objekt v Kuiperjevem pasu, večji od Plutona.

Objekt, ki mu še niso dali imena, je od Sonca odaljen za 97 astronomskih enot (torej razdalj med Soncem in Zemljo). Premer objekta je okoli 3000 kilometrov, površje pa naj bi prekrivalo skalovje in led.

V branje.

Venus Transit 2004 -

V torek, 8. junija 2004, nam bo Zemljina sestrica Venera uprizorila fantastično predstavo -- prehod Venere čez Sončevo ploskvico, ki se ponovi le dvakrat v stoletju, zato je vsekakor ne gre zamuditi.

Pojav je podoben Sončevemu mrku, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani na isti premici, tako da Luna navidezno prekrije Sončevo ploskev. Pri prehodu Venere bo med Zemljo in Soncem namesto Lune Venera. Ker je Venera z Zemlje videti veliko manjša od Sonca (njen premer je 58 ločnih sekund, medtem ko je Sončev 31,5 ločnih minut), Venera Sonca ne bo zakrila; videli bomo lahko le majhno črno packo, ki se počasi premika čez Sončevo...