The Wall Street Journal - V Kanadi so pridržali finančno direktorico kitajskega velikana Huawei, ki ji sedaj grozi izročitev ZDA. Kitajska je že zahtevala, da Meng Wanzhou, ki je tudi hči ustanovitelja podjetja, nemudoma izpustijo. Pridržali so jo že minuli teden, a na njeno željo informacije niso javno objavili. Kanada je šele včeraj pozno zvečer potrdila aretacijo.

Mengova je ena izmed podpredsednic podjetja in najvplivnejših oseb v Huaweiju. Natančen razlog za aretacijo ni znan, je pa znano, da ZDA preiskujejo Huawei zaradi suma kršitve sankcij proti Iranu. ZDA tudi zahtevajo njeno izročitev, o čemer bodo kanadska sodišča še odločala. Jutri bo potekalo zaslišanje, na katerem bo sodnik odločil, ali jo bo proti plačilu varščine spustil na prostost. Zaradi sodne odredbe...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o namernih manipulacijah ali nenamernih pomotah, ki so del internetnega prometa preusmerile čez kakšno drugo državo. Pogosto je krivec Kitajska, včasih tudi Rusija ali kakšna tretja država. To je možno, ker ima protokol BGP precej naivno zasnovo, saj se zanaša na poštenost vseh sodelujočih v omrežju, da oznanjajo naslove omrežij, za katera so res zadolženi. V raziskavi, ki sta jo izvedla raziskovalca z United States Naval War College in Univerze Tel Aviv v Izraelu, ugotavljajo, da je Kitajska še vedno aktivna v preusmerjanju internetnega prometa in njegovi analizi.

V članku opisujeta več incidentov v zadnjih letih, ko je internetni promet zavil na Kitajsko, čeprav tam ni imel kaj iskati. Predlani je promet med Kanado in Južno Korejo tekel skozi Kitajsko, kar je trajalo šest mesecev. Včasih je Kitajska delovala tudi kot ponor, denimo ko je leta 2016 promet med neko banko v...

Slo-Tech - Ko je kitajskega proizvajalca mobilnih telefonov ZTE doletel sedemletni ukrep prepovedi uporabe ameriških komponent v svojih izdelkih, je imelo to tako hude posledice, da je ZTE napovedal domala ukinitev proizvodnje. Tako drastično kazen si je ZTE prislužil, ker je kljub ameriškim sankcijam zoper Iran in Severno Korejo omenjenima državama prodajal izdelke, ki so vključevali ameriške komponente in o tem lagal. Prvotno pogojna kazen se je kasneje udejanjila, ko je bil ZTE tarča tudi očitek o vohunjenju in predajanju informacij o ameriških uporabnikih kitajski vladi. Sedaj pa se je v nenavadnem zasuku dogodkov za rešitev podjetja zavzel kar ameriški predsednik Donald Trump.

Potem ko je ZTE minuli teden napovedal...

Reuters - Prejšnji teden smo poročali, kako so nekatera vidnejša zahodna podjetja zavzela načelno držo, da svojih izdelkov, ki omogočajo cenzuriranje in nadzor interneta, ne bodo prodajala pakistanskemu režimu. Gesta je lepa, a v praksi povsem neučinkovita, saj diktatorski režimi tako ali drugače pridobijo opremo, ki jo želijo. Kako zelo to drži, kaže zadnja Reutersova reportaža, ki obravnava še bolj razvpit primer Irana. Znano je, da želi Iran absolutno cenzuro in celo nacionalni internet, saj blokirajo domala pol interneta in občasno na smrt obsodijo kakšnega vprašljivega programerja.

ZDA so prve sankcije proti Iranu uvedle davnega leta 1979 in jih osem let pozneje še zaostrile, tako da danes iz ZDA ni dovolj izvoz v Iran,...

Slo-Tech - Kot poročajo na poštnem seznamu uporabnikov in operaterjev proticenzurnega in anonimizacijskega omrežja Tor, je Iran v zadnjih 48 urah pričel z obsežnim blokiranjem dostopa do interneta. Kot kaže, trenutno blokirajo že skoraj ves SSL/TLS šifriran promet (prve analize sicer kažejo, da iranski cenzorji uporabljajo DPI in ne IP:port filtrov), posledično pa to lahko pomeni, da bodo iranske oblasti morda uspele blokirati dostop do interneta tudi med 50.000 do 60.000 Tor uporabnikom iz Irana (da, uporaba Tor omrežja je v Iranu ena redkih možnosti za neoviran dostop do spleta).

Kot poročajo nekateri uporabniki iz Irana, oblasti blokirajo tudi ssh, posledično pa poslovno škodo trpijo tudi iranska podjetja, ki ne morejo do svojih strežnikov in...

Guardian - Iran nadaljuje z ukrepi za nadzor interneta, ki nemalokrat terjajo človeške žrtve. Lani so na primer napovedali vzpostavitev nacionalnega interneta, ki bi sčasoma nadomestil mednarodno povezljivost, napovedali so blokado virtualnih privatnih omrežij (VPN), s katerimi se je bilo mogoče ogniti cenzuri, ter onemogočili uporabo sistema za anonimno brskanje po spletu Tor. Precej bolj resne so zadeve postale letos, ko so na smrt obsodili ameriškega programerja, ki je v ZDA za založnika iger razvijal računalniške streljačine, ki se med drugim dogajajo tudi v Iranu. Obsojen je bil zaradi vohunstva in podpihovanja sovraštva proti Iranu. To pa ni edina smrtna kazen, ki so jo izrekli. Iransko vrhovno sodišče je ta teden potrdilo tudi smrtno obsodbo...

The New York Times - V Iranu so na smrt obsodili ameriškega programerja Amirja Mizro Hekmatija, ker naj bi vohunil za ZDA. Hekmati, ki je arabskih korenin, a je rojen v Arizoni, je šel lanskega avgusta obiskat svojo družino v Iran. Tam so ga aretirali zaradi suma vohunjenja proti Iranu za ZDA in nekaj mesecev po aretaciji v enodnevnem sodnem procesu obsodili na smrt. Hekmati ima 20 dni časa za pritožbo, preden bo sodba postala pravnomočna.

Hekmati je bil sprva marinec, kasneje pa je prestopil k razvijalcu računalniških iger podjetju Kuma. Tam je delal pri razvoju več iger, med drugim War. Gre za serijo iger, ki so bile izdane v angleščini in tudi arabščini, perzijščini in urduju za arabski trg. V tej igri se ena izmed misij imenuje Assault on Iran in od igralca zahteva vstop v...

Yahoo News - Iranski aktivist in novinar Isa Saharkhiz je v ZDA vložil tožbo zoper Nokia Siemens Networks in lastnika finsko Nokio ter nemški Siemens, ker naj bi podjetja iranski vladi dobavljala tehnologijo za vohunjenje za za državo nevarnimi državljani. Marylandska odvetniška pisarna Moawad & Herischi je tožbo vložila v ponedeljek.

Isa Saharkhiz je bil aretiran leta 2009 na podlagi nadzorovanja in spremljanja njegovih telefonskih klicev po spornih predsedniških volitvah v Iranu. Po aretaciji so ga iranske oblasti mučile in podvrgle nečloveškemu ravnanju, zaradi česar se njegovo zdravstveno stanje še vedno slabša, saj mu odrekajo zdravniško pomoč.

Hude kritike zoper NSN je izrazila iranska dobitnica Nobelove nagrade za mir Shirin...