Slo-Tech - Tranzistorji so dandanes sestavljeni v glavnem iz silicija, ki mu polprevodniške lastnosti izboljšajo z dopiranjem z elementi z več ali manj elektroni (in dobimo n in p plast), ni pa to samoumevno. V preteklosti so jih izdelovali tudi iz germanija, še danes pa se za nekatere nišne uporabe izdelujejo tudi iz galijevih, arzenovih, indijevih, germanijevih in ogljikovih zvrsti. Obetaven kandidat je tudi indij-galijev arzenid (InGaAs), ki so ga že v preteklosti intenzivno preiskovali, a je širšo uporabnost preprečilo slabše delovanje v nizkem merilu. Moderni tranzistorji so namreč nanometrskih dimenzij.

Raziskovalci z MIT so pokazali, da to poslabšanje ni vrojena lastnost materiala, temveč je posledica oksidnih ionov. InGaAs ima številne zaželene lastnosti, zaradi katerih je dober kandidat za izdelavo tranzistorjev. Omogoča hitro preklapljanje tranzistorjev in delovanje pri nizkih napetostih, kar bi v praksi pomenilo doseganje višjih frekvenc in zmanjšanja porabe električne energije....

The Telegraph - Dnevi spraskanih in popokanih ekranov pametnih telefonov se po letih napovedi vendarle bližajo koncu. Raziskovalci z Univerze California Riverside so namreč ustvarili nov polimer, ki sam popravi nastale fizične poškodbe. Oziroma po domač, se sam pozdravi. Ne glede na velikost praske ali globino razpoke je površina kot nova v 24 urah, trdijo njegovi izumitelji. "Tudi če material prerežemo na dva dela, se bo kot človeška koža zlepil nazaj skupaj," je za britanski medij poudaril izmed izumiteljev novega polimera Chao Wang.



Seveda ne gre za prvi material, ki se lahko sam zdravi. Določene rešitve so tudi že na trgu. Tako ima recimo pametni mobilnik LG G Flex že približno pet let ohišje, ki je delno narejeno s pomočjo podobne tehnologije.

A novi polimer je prvi, ki je prozoren in lahko...

Extremetech - Znanstveniki iz Italije, Francije in ZDA so izdelali prva tranzistorja, ki sta zgrajena na osnovi iz bombažnih vlaken. Pripravili so jih dveh vrst: tranzistorje na poljski efekt (FET) in elektrokemične tranzistorje. O odkritju pišejo v reviji Organic Electronics.

Da so iz bombaža mogli izdelati tranzistorje, so morali najprej rešiti problem prevodnosti. Bombaž je odličen izolator, medtem ko za izdelavo tranzistorjev potrebujemo prevodni material in polprevodnike. Zvišanje prevodnosti so dosegli tako, da so bombažna vlakna prevleki s prevodnimi materiali. Najprej so nanje nanesli zlate nanodelce, nato pa še prevodni polimer (ti so že sami po sebi zelo zanimiva snov, za odkritje katere so leta 2000 podelili Nobelovo...

Slo-Tech - Raziskovalci na Berkeleyju so odkrili način za modifikacijo litij-ionskih baterij, s katero bi lahko do osemkrat povečali njihovo kapaciteto. Pri tem ne gre za radikalno spremembo v ustroju baterije, ampak zgolj spremembo anode; tako je novost združljiva z obstoječimi baterijami in ima hkrati potencial, da pride do komercialne uporabe prej kot druge eksotične variante.

Kapaciteta litij-ionskih baterij je neposredno odvisna od množine enovalentnih litijevih ionov, ki jih anoda lahko shrani in potem...

New Scientist - Raziskovalci iz Stuttgarta, Tokia in Kjota so iznašli nov način zaščite bankovcev, ki bi lahko ponarejevalcem pristrigel peruti za dlje časa kakor običajne metode. V članku Organic Electronics on Banknotes, ki je objavljen v reviji Advanced Materials, poročajo o uporabi organskih tankoslojnih tranzistorjev (TFT) za zaščito bankovcev pred ponarejanjem.

Na bankovce v primerni geometriji nanesejo plasti zlata, aluminijevega oksida in organskih molekul, ki se sprimejo v tankoslojne tranzistorje na površini bankovca. Vse to poteka brez uporabe agresivnih kemikalij ali visokih temperatur, ki lahko poškodovale bombažna vlakna v bankovcih. Tako pridobljeni bankovci...

Nature - Takole čez palec velja ocena, da so dobri električni izolatorji tudi dobri toplotni izolatorji in narobe. Polimeri, torej plastika, generalno sodijo v skupino izolatorjev, a raziskovalci z MIT-a v Cambridgeu so odkrili način, kako najpogosteje uporabljeni polimer polietilen spremeniti v toplotni prevodnik.

Z novim postopkom so dosegli, da polietilen dobro prevaja toploto v eni smeri (za razliko od kovin, ki jo odvajajo v vse smeri), pri čemer ohranja električno neprevodnost. To obeta uporabo na področjih, kjer je...

več strani - Marsikaj razmišljam o prihodnosti hlajenja procesorjev... Po mojem mnenju bodo še kar nekaj časa glavno vlogo igrali zračni hladilniki, toda vprašanje je, v kakšni obliki. Zadnje čase opažamo prehod na druge, bolj prevodne kovine (predvsem baker), toda kako daleč se lahko gre na takšen način? Ali je rešitev le v večjih hladilnikih z večjimi ventilatorji ali pa je mogoče narediti kaj bolj elegantenga? Pot v pravo smer so definitivno alternativne oblike hladilnikov, toda po mojem mnenju leži prihodnost v toplotno izredno prevodnih polimerih. Lep primer je ta polimer, katerega toplotna prevodnost je res povsem neprimerljiva z današnjimi materiali. Če bi ga uporabili za hlajenje procesorjev, bi lahko tudi najbolj vroče ohladili z velikim kosom polimera ter enim sistemskim hladilnikom. Mogoče se nam bodo naši overclockerski vnuki smejali, ko jim bomo pripovedovali o aluminijastih in bakrenih zračnih hladilnikih z ogromnimi in glasnimi ventilatorji ....