Nature - Francoskim raziskovalcem je uspela prelomna demonstracija rabe optogenetike za zdravljenje človeških bolezni: testnemu pacientu, ki je bil popolnoma slep, so z gensko terapijo za silo povrnili vid.

Optogenetika je prijem, pri katerem živčnim celicam z genskim inženiringom dodamo beljakovine, občutljive na svetlobo, in s tem dosežemo, da se nevroni prožijo ob svetlobnih dražljajih. Gre za eno modernejših tehnologij, saj so jo iznašli leta 2005. Zaradi velikega potenciala se je hitro razširila po raziskovalnih ustanovah, kjer jo v glavnem uporabljajo za to, da laboratorijskim živalim dodajajo nov informacijski kanal. Tako je na primer ta mesec prispela študija, v kateri so s svetlobnimi pulzi miškam spreminjali družabno vedenje. Pred leti pa je pozornost pritegnil poskus z mutantskimi kiborškimi kačjimi pastirji, ki so jih upravljali na način, da so jim pritrdili krmilni strojni nahrbtnik, ki je doziral svetlobne puzle v njihovo z genskim inženiringom modificirano živčevje.

Po...

V Laboratoriju za inteligentne vizualne sisteme, ki deluje pod okriljem Kolektor Digital, iščemo motivirane C++ razvijalke in razvijalce, ki bi se nam želeli pridružiti pri razvoju najsodobnejše programske opreme na področju računalniškega vida, robotike in umetne inteligence v tovarnah prihodnosti. Naše rešitve tvorijo medsebojno povezan ekosistem, ki iz vizualnih podatkov samodejno pridobiva informacije in omogoča sprejemanje odločitev oz. ukrepanje v realnem času.

Nature - Raziskovalci iz Hong Konga so napravili grob prototip umetnega očesa, ki ima prvič tudi sferično oblikovano retino z občutljivostjo, primerljivo človeški. Morebitna praktična raba je še daleč, toda iznajdba je zanimiva z vidika prikaza tehnološke zahtevnosti, oziroma ovir, ki jih bo še treba preseči, preden bomo dejansko dobili prava bionična očesa.

Glede na to, da senzorji v telefonih že dosegajo stomegapikselne ločljivosti, bi laično menili, da so na področju očesne protetike svetlobna tipala še najmanjši problem in da se strokovnjaki ta hip najbolj ukvarjajo z izzivom pošiljanja signalov v možgane. Pa ni povsem tako. CCD senzorje znamo dobro izdelovati v ploski obliki, ne pa tudi krogelni - ko plast takšnih tipal ukrivijo, izgubi enakomerno porazdeljenost in s tem visoko nativno ločljivost. Dokler smo zadovoljni z zunanjim zajemom slike, ki je vgrajen na primer v očala, to ni večji problem, toda če želimo vsadke v celoti spraviti v očesno zrklo, pristop ne zadošča več. Na...

Nature - Vsak računalnikar se je moral zagovarjati pred očitki, da vsakodnevno večurno buljenje v monitorje kvari oči. Slaba kakovost slike, kar so sicer moderni zasloni praktično odpravili, zanič osvetlitev, fiksna goriščna razdalja, utrujenost oči in nezadostno mežikanje so le nekateri izmed dejavnikov, ki jih ljudje navajajo kot razloge za slabšanje vida. Na prvi pogled jim realnost pritrjuje,...

PhysOrg.com - Znanstveniki na Weill Medical Collegeu, ki deluje pod okriljem Univerze Cornell v ZDA, razvijajo prostetično oko, ki bo slepim zaradi poškodb mrežnice omogočilo vrnitev dobršnega dela vida. Novo tehnologijo je predstavila nevrologinja in profesorica Sheila Nirenberg, ki vodi raziskave.

Pojasnila je, da se njena ekipa že dolgo časa ukvarja z razvozlavanjem jezika možganov. Ena izmed poti, ki vodi od tod, se konča tudi v očeh. Pri videčih posameznikih fotoreceptorji na mrežnici, ki sestojijo iz dveh vrst celic (paličic in čepkov), zbirajo svetlobne impulze. Posamezni fotoni povzročijo reverzibilno izomerizacijo 11-cis-retinala v trans-retinal, ki je aktivni del proteina rodopsina. To sproži zapleteno biokemično kaskado, po kateri se za mrežnico svetloba pretvori v električne impulze, ki jih...

Eurekalert - Raziskovalci iz Göttingena so proučevali ustroj možganov, in sicer jih je posebej zanimala aktivnost nevronov in kako hitro ti zanemarjajo informacije. Svoje izsledke so objavili v članku Dynamical Entropy Production in Spiking Neuron Networks in the Balanced State (dostopen je z naših univerz) v reviji Physical Review Letters, koder opisujejo, da možgani informacije pozabljajo s hitrostjo enega bita na nevron na sekundo, kar je bistveno hitreje od predvidevanj.

Možgani sestojijo iz več med seboj povezanih nevronov, ki tvorijo povezave s svojimi sosedi. Ko do nevrona prispe impulz, nevron bodisi posreduje impulz svojemu sosedu bodisi ga ne. Rezultat več milijard tovrstnih odločitev je procesiranje podatkov v...

Slo-Tech - Evropski znanstveniki s francoskega INSERM-a (Institut National de la Santé et de la Recherche Medicale) so skupaj s kolegi iz Belgije, Brazilije in Portugalske dokazali, v kar smo verjeli že od malih nog - da branje koristi možganom - in rezultate objavili v reviji Science. S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so študirali možgane 63 posameznikov, ki so bili različne stopnje pismenosti. Izmed njih je bilo 10 nepismenih, 22 se jih je brati naučilo šele v zrelih letih, 31 pa se jih je brati naučilo kot otroci. Zanimalo jih je, kako pismenost vpliva na sposobnosti možganov.

Ugotovili so, da so se možgani pri obeh pismenih skupinah ob predstavitvi zapisanih besed...

Slashdot - Na Slate lahko preberemo zanimiv prispevek, zakaj ljudi tako močno privlači brskanje za novimi informacijami po spletu, uporaba Twitterja in komuniciranje prek SMS-ov. Prve raziskave na področju mapiranja možganov je leta 1954 opravila ekipa Jamesa Oldsa na McGill University, ko so podganam v možgane zatlačili elektrode, ki so dovedle električni sunek, ko so se podgane zbrale v določenem kotu kletke. Ko so kasneje elektrode zasadili v lateralni hipotalamus, so podgane prožile sunke, dokler niso omedlele. Prva teorija je bila, da so odkrili center ugodnja v možganih, a so...

Nature - Odkrili so področje v človeških možganih, veliko kot kovanec, kjer se dogaja simuliranje slik. Več tega lahko nek človek naenkrat obdeluje, bolj inteligenten je.

Presenečenje je, kako majhen del možganov je temu namenjen, da je pa model možgan s tem "še bolj računalniški", pa seveda ne.

Zanimivo je tudi to, da se za to stvar uporablja vizualni del možgan (pri zadnji steni lobanje). Po domače bi temu rekli, da možgani za inteligentno razmišljanje uporabljajo "video RAM".[8-)]

Nature.

Kaj vam nisem reku ...

Slo-Tech - Članek, objavljen na New Scientistu razglablja o tem, zakaj se, v primeru, da nas požgečka prelestna lepotica, krčevito smejemo, v primeru lastnega žgečkanja pa le nemo bolščimo v zid ter ne reagiramo. Težava naj bi tičala v naših možganih, saj ima, tako članek, naš organ (da, referiram na možgane) možnost predvidevanja dogodkov. Seveda naša koža fizično gledano občuti enako, le možgani, v primeru žgačkanja samega sebe, te impulze omilijo ter zatrejo. Klik! Bolje kot vsak Pentium 4 [:D] .