Nature - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u ni le eden največjih fizikalnih eksperimentov na svetu in največjih sodelovanj, temveč tudi ogromen stroj za proizvajanje raziskovalnih rezultatov in s tem tudi znanstvenih člankov. Njihov ključni sestavni del je vedno tudi seznam avtorjev (kjer so znanstveniki še posebej občutljivi na vrstni red) z njihovimi ustanovami (afiliacije). Zaradi ruskega napada na Ukrajino se je ta pogon za leto dni ustavil, ker nihče ni točno vedel, kako navajati ruske in beloruske avtorje. Zaplet ni bil nedolžen.

Od februarja 2022, ko se je vojna začela, se je iz CERN-ovih nedrij pojavilo že približno 250 člankov, ki so poročali o različnih rezultatih. Članki iz Švice namreč niso le odkritja Higgsovega bozona, temveč tudi drugi, mestoma bolj rutinski izsledki. V fiziki se članki pogosto najprej priobčijo v repozitorijih, kot je arXiv, a se sčasoma objavijo tudi v recenziranih revijah. Izmed teh 250 člankov je bilo v enem letu že več kot sto tudi formalno...

Slo-Tech - Rezultati japonskega eksperimenta T2K z zanesljivostjo 7,5 sigma (za odkritje zadostuje že pet sigma) kažejo, da nevtrini spreminjajo okus, kot smo slutili že nekaj časa. S tem je konec ene večjih ugank glede nevtrinov, o katerih na prvih straneh beremo že nekaj let. Še posebej so bili aktualni pred dvema letoma, ko so zaradi napake pri meritvah v CERN-u najprej dve leti ugotavljali, ali so nevtrini hitrejši od svetlobe. Izkazalo se je, da niso. Spreminjajo pa okus.

Torej, nevtrini so elementarni subatomski delci, ki jih je silno težko raziskovati. Glavna težava je šibka interakcija s snovjo, saj nas vsako sekundo preleti na milijarde nevtrinov, pa večine sploh ne opazimo. Detektorji zanje morajo biti zato ogromni, da ulovijo vsaj tu in tam...

CERN - Zgodba o nevtrinih, ki potujejo z nadsvetlobno hitrostjo, je dokončno zaključena. Lani predstavljene meritve časa preletov nevtrinov iz CERN-a v italijanski Gran Sasso, ki so nakazovale njihovo nadsvetlobno hitrost, so bile v središču pozornosti že od začetka. Znanstvena srenja je bila do njih sila skeptična in čeprav so ponovitve z istim eksperimentom kazale enako, se je naposled izkazalo, da je meritve prikrojila sistematična napaka. To je sumilo že od vsega začetka, CERN pa je marca letos praktično priznal, da to ne drži. Rezultati meritev preleta med CERN-om in Gran Sassom z eksperimentom ICARUS so dvakrat zapovrstjo pokazali, da je njihova hitrost ravno svetlobna. Zgodba je ta teden dobila še končni epilog.

Na...

BBC - Lani septembra so v CERN-u objavili potencialno revolucionarno fizikalno odkritje, da nevtrini potujejo hitreje od svetlobe. Čeprav je bila možnost za kaj takega majhna, pri pregledu in natančni analizi niso odkrili očitnih napak v svojem eksperimentu, zato so ga previdno objavili. Da bi se povsem prepričali, so meritve ponavljali, a novembra še vedno ni bilo jasno, kaj bi lahko bilo šlo narobe. Šele letos februarja so ugotovili, kje je tičala napaka, marčevski rezultati pa so pokazali, da nevtrini potujejo natančno s svetlobno hitrostjo. Ker so ves čas sledili znanstveni metodi in poklicni etiki, bi se morala zgodba tu končati - pa se ni, saj je moral odstopiti Antonio Ereditato, vodja eksperimenta OPERA v CERN-u, kjer...

Slo-Tech - Dobili smo neodvisno potrditev, da nevtrini ne potujejo hitreje od svetlobe, kot so kazale lanske meritve. Eksperiment OPERA je tedaj izmeril, da so nevtrini iz CERN-a v italijanski Gran Sasso pripotovali 60 ns prej, kot bi za isto razdaljo potrebovala svetloba, kar je ponovljeni eksperiment OPERA 2 tudi potrdil. Fiziki so bili o rezultatih sila skeptični, saj so bili v nasprotju z Einsteinovo teorijo o svetlobni hitrosti kot najvišji mogoči hitrosti prenosa informacije, prav tako pa niso zaznali nobene spremembe v nevtrinih po potovanju. Če bi resnično potovali...

Slo-Tech - Brezžična komunikacija dandanes poteka z elektromagnetnim valovanjem (EMV). Razlogov za to je več, med glavnimi pa so enostavnost kodiranja sporočil vanje, poceni instrumenti za detekcijo, relativno velik domet in preprostost tehnologije. Obstojijo pa ovire, ki jih EMV ne more obiti. Poleg občutljivosti na magnetna polja, zaradi česar je nemogoča komunikacija s podmornicami skozi morske globine ali na EMV-onesnaženem območju, EMV ne potuje skozi kamenje - zato v tunelu radio in mobilni telefon odpovesta. Alternativ še precej časa ne bo,...

Science Blog - V CERN-u so najverjetneje odkrili, kaj je bil razlog za lanske rezultate, ki so kazali, da nevtrini potujejo za približno dve do tri stotisočinke hitreje od svetlobe. Čeprav so meritve večkrat ponovili in napovedali izvedbo sorodnih meritev tudi na Japonskem in v ZDA, so vsakokrat ugotovili isto. Nevtrini so 732 km dolgo pot med CERN-om v Ženevi in italijanskim Gran Sassom prepotovali 60 ns hitreje, kot bi bila svetloba. Meritev so ponovili večkrat. Sum je sprva padel na merjenje časa, saj so ure sinhronizirane z GPS, a so kasneje to možnost zavrnili. Sedaj pa se je pokazalo, da je zelo verjetno razlog vendarle v napačnem merjenju časa oziroma nesinhroniziranih urah.

Pri analizi...

Slo-Tech - Ko so septembra v CERN-u objavili rezultate treh let meritev časa preleta nevtrinov iz Ženeve v italijanski Gran Sasso, so z njimi osupnili celotno znanstveno srenjo. Meritve so namreč pokazale, da nevtrini potujejo malenkostno hitreje kot svetloba, kar je v nasprotju s trenutno veljavnim fizikalnim razumevanjem sveta. Razlika je bila majhna, znašal je vsega stotisočink, a vendarle dovolj znatna, da je ni bilo mogoče pojasniti s statističnim odstopanjem. Že v preteklosti so sicer nekatere meritve nakazovale, da bi utegnili biti nevtrini hitrejši od svetlobe, o čemer smo pisali oktobra, a so bile vse obremenjene s tolikšno negotovostjo, da tega ni bilo mogoče trditi (99-odstotni...

BBC - Septembra je veliko prahu dvignila objava fizikov iz CERN-a, da so izmerili hitrost potovanja nevtrinov, ki presega svetlobno hitrost. Ker je to odkritje v nasprotju z vso veljavno fiziko, so se fiziki hitro razdelili v dva tabora zagovornikov in nasprotnikov. Preden bo jasno, katera struja ima prav, bo treba poizkus še nekajkrat ponoviti in po možnosti isto veličino izmeriti še z drugimi, neodvisnimi metodami.

V CERN-u so merili čas, ki ga nevtrini potrebujejo za pot 732 kilometrov med trkalnikom delcev CERN v Ženevi v Švici in laboratorijem Gran Sasso v Italiji. Izmerili si hitrost dveh curkov nevtrinov, ki so imeli energije 17 GeV oziroma 28 GeV, in obakrat dobili nadsvetlobno...

PhysOrg.com - Znanstveniki v laboratoriju Fermilab v Illinoisu so objavili rezultate svojega eksperimenta, ki dopolnjujejo pred dvema tednoma obelodanjene izsledke japonskega eksperimenta T2K o oscilacijah nevtrinov. Vsi preizkusi so namenjeni iskanju odgovora na vprašanje, ali nevtrini lahko menjajo okus in kako pogosto se to zgodi. CERN in OPERA sta lani zaznala prvi primer oscilacije umetno produciranega nevtrina v zgodovini, a je šlo za izoliran dogodek. Nadaljnji eksperimenti poizkušajo osvetliti...

Slo-Tech - Pretekli mesec smo pisali, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University bili ugotovili, da na radioaktivni razpad delcev vplivajo nevtrini. Natančnejše analize so pokazale, kar so naši forumaši napovedali že na začetku. Razpadna konstanta je konstantna.

Malo verjetno hipotezo o vplivu nevtrinov na razpadno konstanto so preverjali znanstveniki z Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST), Univerze...

Ars Technica - Pred štirinajstimi dnevi smo poročali, da so znanstveniki v CERN-u in italijanskem Gran Sassu odkrili, da se izmuzljivim subatomski delcem nevtrinom spreminja okus. Za potrditev te teorije bo potrebnih še več opazovanj, saj je en sam dogodek statistično premalo za utemeljitev, a če bo model potrjen, bo to hkrati pomenilo, da imajo nevtrini maso, kar moderne teorije že nekaj časa napovedujejo. Včeraj pa so v Fermilabu objavili rezultate svojih poizkusov, ki kažejo nekaj mnogo bolj čudnega. Zdi se, da imajo nevtrini drugačno maso kot antinevtrini (posredno izmerjeno preko Δm²).

Kvantni svet je resda zase svet, čuden in svetal, a ena lastnost je doslej veljala kot pribito. Antidelci imajo enake...

Slo-Tech - Nevtrini so elementarni delci iz razreda leptonov, ki si jih leta 1930 izmislil Wolfgang Pauli, da je lahko uredil svoje enačbe radioaktivnih razpadov. Ker pri beta razpadu opaženi delci niso imeli toliko energije, gibalne količine in vrtilne količine kot starševski izotopi, je predpostavil, da razliko poberejo delci, ki se imenujejo nevtroni. Žal je James Chadwick leta 1932 odkril masivne delce in jih poimenoval nevtroni, kar se je ohranilo do danes. Paulijeve skrivnostne delce je Enrico Fermi zato poimenoval nevtrino. Odkrili so jih petindvajset let pozneje.

Podobno kot antidelci antinevtrini so nevtrini sila izmuzljivi delci, saj z materijo slabo reagirajo. Vsako sekundo naše telo...