Slo-Tech - Če se ponoči ozremo v nebo, vidimo več tisoč zvezd, a to je le neznaten del vesolja. Pri tem ne gre le za omejitev oči, saj tudi s teleskopi ni kaj bolje. V resnici je vse, kar vidimo, barionska snov, ki jo sestavljajo barioni. To so delci, ki jih sestavljajo trije kvarki, da iz njih dobimo na primer protone, nevtrone itd. Skoraj vsa snov, s katero lahko pridemo v stik na Zemlji, je barionska snov. To je ves naš periodni sistem in še več. Le zelo redki delci so kaj drugega, na primer nevtrini, ki tako ali tako v milijardah letijo skozi naše telo, ne da bi sploh reagirali.

Toda opazovanja vesolja so pokazala, da barionska snov ne more predstavljati vsega, kar v vesolju obstaja. Enostavno premalo je je, da bi se v vesolju lahko tvorile strukture, kot so zvezde in galaksije, in pojavi, kot je gravitacijsko lečenje. Da se enačbe izidejo, so kozmologi prepričani v obstoj temne snovi, ki predstavlja 85 odstotkov vse mase v vesolju. Z drugimi besedami: nevidnega in nezaznavnega je...

Slo-Tech - Nobelov teden se tradicionalno nadaljuje z razglasitvijo nagrajencev za fiziko, ki so letos postali kanadski fizik Jim Peebles (1/2), švicarski astrofizik Michel Mayor in švicarski astronom Didier Queloz (vsak 1/4). Nagrado so prejeli za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v vesolju. Peebles se je ukvarjal s teorijo velikega poka in sestave vesolja, Mayor in njegov doktorski študent Queloz pa sta v Rimski cesti odkrila prvi eksoplanet.

Letošnji nagrajenci so s svojim raziskovalnim delom pomagali poiskati odgovore na ključna vprašanja, ki si jih ljudje zastavljamo, odkar zremo v vesolje. A šele v zadnjem stoletju smo dobili odgovore, ki so iz špekulacij naredili znanost in iz ugibanja napovedi. Še v 19. stoletju je bilo vesolje, za katerega smo sicer imeli solidne zemljevide, v očeh znanstvenikov večno in nespremenljivo. Planeti (in še kaj) so res krožili okoli Sonca v predvidljivih ciklih, a vesolje je v svoji osnovi ostajalo enako. Ko so astronomi v 20. letih...

Slo-Tech - V dveh neodvisnih raziskavah dveh skupin so uspeli ugotoviti, kje se skriva manjkajoča snov v vesolju, ki jo napovedujeta dve različni teoriji in so jo neuspešno iskali več desetletij. Ugotovili so, da lahko vso manjkajočo snov pojasnimo, če upoštevamo predhodno neodkrite zaplate vročega medgalaktičnega plina. To je pomembno odkritje, ki dodatno utrjuje predvidevanja, da je trenutni model velikega poka, kakor pojasnjuje nastanek lahkih elementov in kozmično sevanje ozadja, pravilen.

Vesolje v glavnem sestavljajo tri vrste snovi. Prva je običajna snov, iz katere smo zgrajeni ljudje na Zemlji, celotno Osončje in v resnici vse zaznavne strukture vesolja. Imenuje se barionska snov, ker jo...

Slo-Tech - Če si dovolimo na svet pogledati z izrazito antropocentričnimi očmi - kakor da bi mogli s kakšnimi drugačnimi! - ima vesolje dva velika problema. Kakor kažejo se naše meritve, je vesolje ravno, torej evklidsko, in ne sferično ali sedlasto. Z drugimi besedami, njegova ukrivljenost je enaka nič v okviru merske napake. Po drugi strani pa je vesolje zelo homogeno in povprečno, namesto da bi bili različni deli različnih temperatur in gostot. Kar se vesolja tiče, to nista nobena problema - takšno pač je. Predstavlja pa to problem za našo teorijo velikega poka, ki šteje takšne rezultate kot skrajno neverjetne.

Vesolje je veliko. Trenutno ocenjujemo, da so najbolj oddaljeni objekti v vesolju 46 milijard svetlobnih let...

Slo-Tech - Teden Nobelovih nagrad nadaljujemo s fiziko, saj je Švedska kraljeva akademija znanosti danes razglasila prejemnike Nobelove nagrade za fiziko 2011. Nagrado prejmejo Saul Perlmutter (ZDA), Brian P. Schmidt (Avstralija) in Adam G. Riess (ZDA) za odkritje pospešenega širjenja vesolja na podlagi opazovanja oddaljenih supernov.

Da se vesolje širi vse od velikega poka, ki se je zgodil približno pred 14 milijardami let, je znano že več kot sto let. Precej bolj osupljivo je dejstvo, da ima vidno vesolje premer 93 milijard svetlobnih let. To logično pomeni samo eno, in sicer da se vesolje širi. Letošnji nagrajenci pa so odkrili, da je to širjene še pospešeno.

Leta 1998 sta dve skupini - eno je vodil Perlmutter, ki prejme polovico nagrade, v drugi sta delovala...

PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...

ComputerWorld - Prihodnost čipov bo očitno grafenska, saj se v zadnjem času kar vrstijo novice o prebojih na tem področju. Zadnjo Nobelovo nagrado za fiziko so dobili prav izumitelji grafena, pred kratkim so odkrili, da je grafen procesiranju prijaznejši od silicija, predstavljajo se vedno novejši primerki čipov na grafenski osnovi. IBM sedaj poroča, da so izdelali doslej najhitrejši in najmanjši grafenski procesor.

Novi tranzistor zmore 155 milijard ciklov na sekundo, kar je za okoli 50 odstotkov bolje od prejšnjih eksperimentalnih procesorjev istega podjetja. Tiktaka torej pri frekvenci 155 GHz in uporablja posebne, visoko zmogljive grafenske čipe, ki jih je IBM razvil...

Slo-Tech - Ta teden je posvečen Nobelovim nagradam, saj na Švedskem vsak dan dopoldne objavijo prejemnika nagrade v eni izmed kategorij. Tradicionalno v tem tednu tudi ameriška revija Annals of Improbable Research podeli svoje Ig Nobelove nagrade v Harvardovem Sanders Theatru. Ime Ig Nobel je besedna igra na angleško besedo ignoble, ki pomeni bodisi nizkega rodu bodisi podel, nizkoten.

Toda to ne pomeni, da gre za kakršnokoli norčevanje. Po besedah podeljevalca se te nagrade podelijo za povsem resne dosežke, "ki te najprej nasmejijo, nato pa ob njih začneš razmišljati"....

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...