Slo-Tech - Eksperimenti, ki jih poganjajo v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u, proizvajajo ogromne količine podatke, ki jih znanstveniki analizirajo in iz njih občasno izluščijo dokaze za obstoj na primer Higgsovega bozona. Kogar pobliže zanima, kako so videti surovi rezultati, si jih lahko sedaj pogleda, saj je kolaboracija CMS (Compact Muon Solenoid) v javno rabo poslala 300 TB podatkov, kar predstavlja približno polovico vseh zbranih podatkov.

To ni za velike javno financirane projekte nič neobičajnega, saj je navada, da se po analizi podatkov in objavi vseh relevantnih člankov vse podatke spusti v javnost. Nazadnje so v javnost 27 TB podatkov poslali novembra 2014, tokratna zbirka pa...

Slo-Tech - V začetku tedna se je me fiziki šušljalo, da je CERN odkril nekaj velikega, zato smo težko pričakovali torkovo novinarsko konferenco. Nad njo nismo bili razočarani, saj so predstavili meritve dveh neodvisnih ekip (kolaboraciji ATLAS in CMS) z velikega hadronskega trkalnika (LHC), ki sta odkrili statistično pomembne nepojasnjene vrhove, ki morda kažejo na nov osnovni delec.

Predstavili so prve rezultate trkov protonov s skupnimi energijami 13 TeV. Kolaboracija ATLAS je z zanesljivostjo 3,6 sigma opazila vrh pri 750 GeV, ki ustreza nepojasnjeni anomaliji, ki jo je z zanesljivostjo 2,6 sigma opazila...

CERN - Jutri, torej v sredo, 4. julija, ob 9.00 uri po slovenskem času bo v CERN-u potekala težko pričakovana novinarska konferenca v obliki znanstvenega seminarja, na kateri bodo predstavili rezultate iskanja Higgsovega bozona. Svoje rezultate bosta predstavili skupini ATLAS in CMS, in sicer analizo podatkov, zbranih v letu 2012. Neposreden prenos bo mogoče spremljati prek interneta.

O težko pričakovani novinarski konferenci se špekulira že več tednov (CERN se je končno naučil promocije znanosti). Pričakuje se, da bodo objavili, da so z veliko gotovostjo (pet sigma!) zaznali Higgsov bozon, ki je še zadnji neodkrit delec iz standardnega modela. Pričakovanja podpihuje še impresivna lista povabljenih, saj so v Švico poklicali sama eminentna imena, med drugim tudi Petra...

Nature - Iskanje Higgsovega bozona še ni končano, čeprav imamo nekaj prepričljivih indicev, da smo blizu konca poti. Na koncu naj bi pri energiji 124-125 GeV stal Higgsov bozon, ki je še zadnji neodkriti delec v standardnem modelu atomske fizike. CERN je decembra poročal, da so v dveh neodvisnih eksperimentih (ATLAS in CMS) odkrili statistični anomaliji pri energijah, kjer pričakujejo Higgsov bozon. To je že močan indic, da Higgs dejansko obstaja. Danes pa so objavili podatke še v chicaškem trkalniku Tevatron, ki je lani, tik preden je izdahnil, izmeril nekaj podatkov, ki prav tako dajejo slutiti, da Higgsov bozon obstoji.

Ponovno gre za statistična odstopanja, ki sama po...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših eksperimentov, ki potekajo v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u, uporablja detektor ATLAS. Večkrat pišemo o dogajanju v CERN, zadnje čase še zlasti v povezav z iskanjem Higgsovega bozona, in redno omenjamo ATLAS in ostalih pet eksperimentov v CERN-u (ALICE, CMS, TOTEM, LHCb in LHCf), a redko je zaslediti podrobnejši opis posameznih eksperimentov.

Zato si bomo to pot podrobneje ogledali ATLAS. Kratica označuje toroidni LHC-aparat (A Toroidal LHC Apparatus). Še pred tem pa kratek izlet v standardni model osnovnih delcev in interakcij, ki je trenutno najboljši znani opis subatomskega sveta. Po tem modelu obstajata dve družini osnovnih delcev: fermioni, katerih...

CERN - Danes ob 14.00 uri je v CERN-u potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili zadnje rezultate eksperimentov ATLAS in CMS, s katerima iščejo Higgsov bozon. Čeprav so mnogi mediji sprva poročali, da so v CERN-u odkrili Higgsov bozon, to ne drži. Predstavili so zgolj rezultate, katerih statistična analiza razkriva nepojasnjeno anomalijo v energijskem intervalu, kjer bi se še lahko skrival Higgsov bozon.

Pravzaprav gre zgolj za še eno izmed novinarskih konferenc, ki jih v CERN-u priredijo večkrat letno, da predstavijo zadnje rezultate. Nazadnje so to storili letos novembra, ko so pokazali rezultate letošnje pomladi. Tokratna konferenca je bila posvečena rezultatom, ki so bili odkriti zatem. ATLAS-ovi kažejo, da ima Higgsov bozon...

Nature - Na petkovi konferenci v Parizu sta ekipi, ki delata na detektorjih ATLAS in CMS v pospeševalniku delcev LHC, predstavili skupno analizo rezultatov eksperimentov, izvedenih pred koncem poletja, ki nadalje krči območje, kjer bi še lahko našli Higgsov delec (oziroma bozon). Analiza je pokazala, da odpade celotno energijsko območje 141-476 GeV, kar skupaj s preteklimi podatkih drugi eksperimentov pomeni, da se ta lahko skriva le še v lahkem energijskem območju med 114 in 141 GeV (tehnično so odprta še tri majhna področja v okolici energij 220 in 320 GeV) ali težkem območju nad 475 GeV. Obstoj Higgsovega delca z maso v težkem energijskem območju je manj verjeten, saj bi v tem primeru nekateri drugi eksperimenti morali poteči drugače,...

Nature - Konec julija so po internetu zakrožile novice, da so v ženevskem trkalniku naposled le odkrili sledi Higgsovega bozona. Ker se je to že zgodilo nekajkrat prej, smo bili kot marsikdo tudi na naši strani skeptični in o tem nismo posebej pisali. Kot že ničkolikokrat poprej se je izkazalo, da so bili fiziki preuranjeni. V najnovejši številki Nature ugotavljajo, da Higgsovega bozona še vedno ni na spregled.

Na konferenci Lepton Photon, ki je potekala v Bombaju v Indiji, so teoretiki z Univerze Pariz-jug v Orsayju povedali, da šibak signal pri energiji 144 GeV ne bo obrodil sadov. Čeprav sta ga ločeno videli skupini ob detektorjih ATLAS in CMS v CERN-u ob spremljavi povečanega števila bozonov W, kot to napoveduje standardni...

Guardian - Po zimskem spanju so konec preteklega tedna vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u. V trkalniku že krožita prva curka protonov z energijami 450 GeV, ki bosta po predvidevanjih trčila čez nekaj tednov, ko bo nujna energija že 3,5 TeV.

LHC bo deloval do konca leta 2012 brez vmesnih prekinitev. Tako tudi ne bodo povečali energij curkov s 3,5 TeV na 7 TeV, kot je bilo prvotno načrtovano, temveč bodo pri nižji energiji raje povečali število trkov. Sergio Bertolucci, raziskovalni direktor v CERN-u, pojasnjuje, da se je v preteklem letu pokazalo, da obstojijo tudi pri nižjih energijah velike možnosti za uspešne trke (pri tem seveda namiguje na Higgsov bozon).

Slo-Tech - Ob koncu tega leta bo presahnil finančni vir za illinoiški pospeševalnik delcev Tevatron, zato bo septembra letos prisiljen po 26 letih obratovanja (zgrajen je bil leta 1983, prve trke pa so izvedli 1985.) zapreti svoja vrata. Leto 2011 je bilo že prvotno načrtovano za konec delovanja, a so nato tekla pogajanja za triletno podaljšanje obratovanja. Spričo finančne krize se je ameriško Ministrstvo za energijo odločilo, da Tevatron zaprejo po prvotnem načrtu, to je letos. Kot so zapisali v pismu, bo vse naloge Tevatrona v enakem času bistveno laže dosegel trkalnik v CERN-u, zato podaljšanje življenjske dobe Tevatrona ni smiselno. Tevatron bo ugasnil superprevodne...

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...

Guardian - Znanstveniki v CERN-u so včeraj vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), po tem ko so zadnjih 10 tednov izvajali tehnična vzdrževalna dela. Prve protonske žarke so po ceveh spustili že v soboto, a so jih kmalu ustavili, saj so morali zamenjati nekaj filtrov na sistemih za ohlajanje superprevodnih magnetov. Včeraj so v trkalnik spustili žarek protonov energije 450 GeV, ki ga bodo v tem mesecu pospešili do 3,5 TeV. To je največja hitrost, do katere bodo delce pospeševali v prihodnjih dveh letih. Za tem bo LHC spet nekaj časa ugasnjen zaradi dodatnega vzdrževanja in šele nato bodo delce pospešili do deklariranega maksimuma naprave, tj. 7 TeV. Fiziki upajo, da bodo s trki delcev visokih energij ujeli silhueto Higgsovega bozona.

Slashdot - Fermilab je včeraj še nekoliko skrčil habitat, kjer bi utegnil tičati izmuzljivi Higgsov bozon. Na podlagi prejšnjih eksperimentov so v Fermilabu ocenili, da mora njegova masa ležati v intervalu 114 and 185 GeV/c². Združeni izsledki iz preizkusov CDF in DZero v Tevatronu pa sedaj kažejo, da s 95-odstotno gotovostjo Higgsov bozon ne more imeti mase med 160 in 170 GeV/c². Z 90-odstotnim intervalom zaupanja pa njegova masa ne leži med 157 in 185 GeV/c². Prav iskanju tega misterioznega delca je namenjen tudi CERN-ov LHC, ki pa je trenutno v popravilu, tako da bomo morali, če ga Američani ne bodo odkrili prej, počakati še vsaj do konca leta, ko bodo v Ženevi zagnali svoj trkalnik. Če pa Higgsovega bozona ne bomo odkrili, se bo potrebno ozreti za novimi teorijami, ki bodo pojasnile maso nekaterih elementarnih delcev.