Techworld - Ameriško minisrtstvo za okolje in prostor (Department of the Interiour oz. DOI, ko jim pravijo) je pravkar najavil podpis nove krovne pogodbe za dobavo pisarniških storitev. Za ~90 tisoč svojih zaposlenih so izbrali Google Docs, Gmail, Calendar in druge oblačne storitve, na škodo klasične Microsoftove pisarne oz. spletne pisarne Office 365. Prihranka nad ji bilo za 500 milijonov dolarjev na naslednjih 7 letih, kar je ob vrednosti tega razpisa (35 milijonov dolarjev) zelo lepa cifra.

Google in Microsoft sta se za podaljšanje pogodbe dajala že od predlani, ko je Google celo tožil ministrtsvo zaradi domnevno pristranskih razpisnih...

Google - Eden izmed stranskih učinkov nove Googlove politike o zasebnosti, ki dovoljuje zlivanje in medsebojno obdelavo uporabniških podatkov iz vseh Googlovih storitev in ki je bila deležna hudih kritik zlasti v EU, je analiza spletne aktivnosti. Odslej si lahko vsak mesec ogledate, kako intenzivno in s katerimi vsebinami ste uporabljali Googlove storitve.

Kdor se prijavi v Google Account Activity, prejme vsak mesec povezavo do spletne strani, ki je zaščitena z geslom in omogoča pregled podrobne statistike. Tam bo videti, kaj se je dogajalo s količino poslani in prejetih elektronskih sporočil, katere teme so...

Slo-Tech - Začela je veljati Googlova nova politika o zasebnosti, ki združuje osebne podatke prijavljenih uporabnikov z Googlovim računom prek vseh storitev (Gmail, Google, YouTube, Calendar ...). Napovedali so jo že januarja in že tedaj je dvignila veliko prahu, saj ima Google ogromno bazo podatkov o svojih uporabnikih. Konsolidacija prek vseh storitev jo bo še povečala in povečala njeno uporabnost vrednost, kar marsikomu ni všeč. Tako imajo resne pomisleke tudi evropski in ameriški varuhi zasebnosti. V ZDA je tožbo zoper Google zaradi nove politike vložil EPIC, saj naj bi kršili določila poravnave z Zvezno komisijo za trgovino v primeru Buzz, medtem ko so v Evropi glasovi proti močnejši in prihajajo tudi iz vrst...

Ars Technica - Kot smo že pisali, začno marca veljati spremembe v Googlovi politiki zasebnosti, ki bodo združile podatke od vseh njihovih storitev (seznam) in tako omogočile še bolj donosno prodajo uporabniških podatkov oglaševalcem. Podjetje se s tem brani odkrite konkurence s strani socialnih omrežij tipa Facebook in Twitter, ki mu, tako eden od bivših menedžerjev, spodjeda delež na trgu iskalnikov. A kot kaže, nadzor brskalnika, cele palete storitev in mobilne (Android) aktivnosti ni dovolj za vse primere. V torek so potihem začeli partnerstvo s tržnoraziskovalno firmo Knowledge Networks, ki uporabnikom ponuja manjša plačila za polni dostop do njihove internetne komunikacije.

...

Heise - Google je v nedavnem intervjuju za nemški časnik Wirtshafts Woche potrdil, da so ameriškim obveščevalnim službam že večkrat izročili podatke o evropskih uporabnikih njihovih storitev, in to kljub temu, da so se ti podatki nahajali izključno na strežnikih znotraj Evrope, ne ZDA.

Isto so pred dobrim mesecem potrdili pri Microsoftu, in sicer za uporabniške podatke zoper spletne pisarne Office 365. Slednja pri nas še ni povsem na voljo, gre pa za analogno storitev Googlovim Docs, kjer posamezniki in podjetja skladiščijo pomembne in skrajno zaupne podatke.

Microsoft oz. Google sta bila k izročitvi primorana po ameriški protiteroristični zakonodaji Patriot Act, ki tam locirana podjetja obvezuje k izročitvi vseh podatkov,...

The New York Times - Spomnimo, da je Google priznal, da so njihovi avtomobili za Street View zbirali razpoložljive podatke iz zasebnih brezžičnih omrežij (SSID, MAC in celo promet). Ob odkritju napake je Google zatrdil, da je šlo za napako v programiranju in da bodo s prakso takoj prekinili. Nemčija je kljub temu prejšnji teden od Googla zahtevala izročitev podatkov, ki so jih zbrali, da bi lahko ocenili, kaj točno je Google našel. Rok je Johannes Caspar, nadzornik za varovanje podatkov v zvezni državi Hamburg, kjer ima sedež Googlova nemška divizija, postavil do srede tega tedna. Google ga je ignoriral.

Google je Nemčiji poslal pisno obrazložitev, kako je do zbiranja podatkov prišlo, niso pa jih želeli posredovati. Kot poroča The...

The New York Times - Google je prejšnji teden priznal, da so njegovi avtomobili iz voznega parka za Street View zbirali razpoložljive podatke iz zasebnih brezžičnih omrežij (SSID, MAC in celo promet). Šlo naj bi za napako v programiranju, za kar se je Google opravičil in napovedal uničenje podatkov. Zgodba se tu ne konča, saj je včeraj Nemčija pritisnila na Google in zahtevala izročitev zbranih relevantnih podatkov.

Johannes Caspar, nadzornik za varovanje podatkov v zvezni državi Hamburg, kjer ima sedež Googlova nemška divizija, je povedal, da ima Google do čas do prihodnje srede, da jim preda enega izmed trdih diskov, na katere so shranjevali podatke. Google je ponovil svojo pripravljenost, da zbrane podatke uniči, niso pa potrdili, da bodo Nemčiji ustregli. Na ta način bi namreč dokončno videli, katere podatke so pravzaprav zbirali. Viviane Reding, evropska pravosodna komisarka, je v izjavi zapisala, da je nedopustno, da v EU delujoče podjetje ne spoštuje evropskih pravil.

Caspar pojasnjuje, zakaj...

Slashdot - Prvega oktobra je v Britaniji stopil v veljavo zakon Regulation of Investigatory Powers Act, ki v delu 3, sekciji 49 določa visoke kazni za osebe, ki preiskovalcem v primerih kazenskih ali terorističnih periskav ne bi želeli izročiti šifrirnih ključev.

Po novih zakonskih določilih lahko policija ali vojska od posameznika, za katerega domnevata, da ima šifrirne ključe ali gesla, zahtevata, da jim le-te izroči, oziroma izroči nešifrirano vsebino. Posameznike, ki bi se temu upirali in so osumljeni terorizma (verjetno večina), lahko doleti do 5-letna zaporna kazen, ostale (verjetno manjšina) pa do 2-letna zaporna kazen.

Zakonodaja zadeva vse primere, kjer se podatki ali šifrirni ključi nahajajo na strežnikih znotraj Velike Britanije. Zakona ni mogoče uporabiti v primeru šifriranih podatkov, ki jih preiskovalci prestrežejo na poti čez britansko ozemlje. Nekateri že opozarjajo, da bo ta zakonodaja iz britanskih strežnikov verjetno odgnala marsikatero internetno podjetje pa tudi banke,...

Slo-Tech - Evropski minister za pravosodje ter Evropska komisija želijo kot ukrep v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu uvesti hranjenje podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah vseh Evropejcev.

Iz shranjenih prometnih podatkov bo mogoče ugotoviti, kdo in kdaj je komu telefoniral ali poslal elektronsko sporočilo, kdo in kdaj je obiskal katero spletno stran ter celo to, kje se je kdo nahajal, ko je imel s seboj svoj mobilni telefon. Telekomunikacijske družbe ter ponudniki internetnih storitev bi morali shranjevati vse podatke o svojih strankah. Dostop do njih bi imeli evropski organi pregona ter...