Slo-Tech - V Mariboru se obeta še en superračunalnik, potem ko so pred štirimi leti začeli uporabljati HPC Vega. Novi superračunalnik naj bi stal 100 milijonov evrov, od česar bo polovico zagotovila država, drugo polovico pa bodo predstavljala nepovratna evropska sredstva. Postavili ga bodo na dobrih 3000 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki so ga prodale Dravske elektrarne Maribor za okrog 900.000 evrov. Iz hidroelektrarne Mariborski otok bo zagotovljeno napajanje z električno energijo, odvečno toploto pa bodo uporabljali za ogrevanje mariborskih gospodinjstev.

Novi superračunalnik bo stal poleg stavbe Dravskih elektrarn Maribor na Obrežni ulici. Stavba naj bi bila dokončana do leta 2026, njen lastnik pa bo ARNES. V pritličje bodo postavili superračunalnik zunanjega uporabnika, v višje nadstropje pa podatkovni center in manjši superračunalnik. Superračunalnik bo na voljo tako akademskim uporabnikom, denimo mariborski univerzi, kakor tudi zasebnim uporabnikom proti plačilu. Uporabljali ga...

CNet - IBM-ov superračunalnik Watson je od prve najave pred dobrimi šestimi leti pa do danes zaslužen za že kar nekaj uspehov. Februarja je močno odmevala zmaga proti človeku na popularnem (vsaj v čezlužju) TV kvizu Jeopardy, maja pa so ga za nagrado poslali na krajši študij medicine. Zadnja pridobitev je novo obsežno diskovno polje, sestavljeno iz dvesto tisoč klasičnih trdih diskov s skupno kapaciteto 120 petabajtov. Služilo naj bi poganjanju zahtevnih računalniških simulacij vremena in klimatskih sprememb, ki kot vhod zahtevajo veliko količino ažurnih podatkov.

Na diskovju bo nameščen datotečni sistem GPFS (General Parallel File System), ki omogoča hitrejše branje in pisanje z razparceliranjem...

ComputerWorld - Mednarodna lestvica 500 najhitrejših superračunalnikov bo v prihodnosti deležna kar nekaj sprememb. Povsem na vrhu bo nov vodilni, saj IBM gradi najmočnejši superračunalnik Mira, nekoliko niže pa se kani zavihteti Iran. Predsednik Mahmud Ahmadinedžad je namreč napovedal, da je država postavila dva nova superračunalnika. Napoved je zanimiva predvsem zato, ker za Iran velja ameriški embargo, tako da so verjetno morali nekatere komponente kupiti na črnem trgu.

Ali je iranska napoved resnična ali gre zgolj za šopirjenje, je težko reči. Na spletnih strani so sicer objavili slike, ki naj bi prikazovale enega izmed superračunalnikov na teheranski Tehniški univerzi Amirkabir.

Iran trdi, da njihov sistem zmore 89 teraflopov na...

Nvidia - Kitajci so na HPC 2010 China predstavili nov superračunalnik, ki je v preizkusu LINPACK dosegel rezultat 2.507 bilijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo (2,507 petaflops). Imenuje se Tianhe-1A in sestoji iz 7.168 grafičnih procesorjev NVIDIA Tesla M2050 ter 14.336 procesorjev Xeon X5670. Grafični procesorji so uporabljeni, ker bi enako zmogljiv računalnik iz samo procesorjev zavzel dvakrat večjo površino in porabil 12 MW električne energije. Tianhe-1A pa porabi zgolj 4 MW. Kitajci so ga postavili v Nacionalnem superračunalniškem centru v Tiandžinu. Na svetovni lestvici 500 najhitrejših superračunalnikov, ki je objavljena dvakrat letno, bi ta hip zasedel prvo mesto.

The Register - Pol leta je naokoli, odkar smo zadnjikrat naredili pregled najhitrejših superračunalnikov na našem planetu, tako da je čas za novega. Včeraj se je v Hamburgu začela konferenca ISC (International Supercomputing Conference), kjer so med drugim predstavili tudi 33. verzijo seznama prvih 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu.

Na prvem mestu ni prišlo do spremembe, saj še vedno vodi IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW. Do spremembe pa je prišlo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel Jugene, ki so ga za nemški Forschungszentrum...

Monitor - Turboinštitut, slovenski inštitut za hidroenergijo bo postal lastnik novega superračunalnika, ki se bo s svojimi zmogljivostmi uvrščal med 250 najhitrejših superračunalnikov na svetu in se zavihtel na prvo mesto v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Nakup novega superračunalnika, ki ga je Turboinštitut opravil pri IBM Slovenija, tako predstavlja velikanski napredek za inštitut saj med njihove primarne dejavnosti sodijo najrazličnejše simulacije toka (pri vodnih, parnih in vetrnih turbinah, črpalkah, obtekanju ladij in letal, podzemnih voda, ožilja, itd.), ki za svoje kakovostne in hitre rezultate potrebujejo superračunalnik.

Adria, kot bo superračunalnik poimenovan, bo imel 2048 jeder (256 strežnikov z dvema štirijedrnima procesorjema) in se bo v končni konfiguraciji ponašal s 4,1 TB delovnega pomnilnika - že za shranjevanje izračunov bo potreboval dodaten strežnik kapacitete 10 TB - bo za 50-krat povečal računske zmogljivosti Turboinštituta in tako zmanjšal čas potreben za...

BBC - Cray superračunalniki so res občudovanja vredni "stvori", ki jih uporabljajo za razne kompleksne izračune v fiziki, pri izračunavanju vremenske napovedi in podobnih stvareh. Da so Crayi res izjemni superračunalniki, pričajo tudi razna priznanja; pred kratkim so bralci revije Scientific Computing & Instrumentation računalniku Cray SV1, ki je eden izmed najbolj zmogljivih superračunalnikov na svetu sploh, podelili naziv "Najboljši superračunalnik leta 2001". Kako je prišlo do te odločitve, si lahko preberete tukaj, poleg tega pa boste na isti strani našli tudi nekaj o nastanku prvega Cray računalnika. No, da pa ne boste mislili, da so Crayi kakšne majhne gajbice, vem za predstavo prilagajam sliko "Superračunalnika leta 2001".