Slo-Tech - O podpori HTML5 v različnih brskalnikih je bilo prelitega že toliko črnila, da bi pomislili, da gre za uveljavljen standard. HMTL5 je resda uveljavljen, standard v najbolj rigoroznem pomenu besede pa je postal šele včeraj. Konzorcij za svetovni splet (W3C) je standardu HTML5 dal status priporočeno (recommendation), kar je v W3C oznaka za polnokrven standard. Celoten opis obsega 1370 strani!

Predhodna verzija HTML 4.01 je izšla davnega leta 1999, ko je bil internet povsem drugačen. Dolgih petnajst let smo čakali na novo verzijo, ki je bila v razvoju zadnjih osem let, vmes pa je W3C...

MSDN Blogs - Microsoft je objavil delujoč prototip specifikacij za CU-RTC-Web (Customizable, Ubiquitous Real Time Communication), ki naj bi omogočil zvočno in video komunikacijo v realnem času kar v brskalnikih, ne da bi potrebovali zunanje razširitve in vtičnike. Sliši se dobro, a v Redmondu spet delajo na lastno pest in ignorirajo postavljene standarde. Isto stvar skuša doseči WebRTC, ki ga podpira World Wide Web Consortium (W3C).

W3C se za podporo WebRTC ni odločil po naključju, saj je lani potekalo glasovanje med obema predlogoma, kjer je WebRTC dobil bistveno več glasov (22 proti 4). Microsoft je že lani avgusta zavrnil WebRTC in dejal, da je njihova rešitev bistveno boljša.

Prvi argument je...

InfoWorld - Po dolgih letih razvoja je prihajajoči spletni standard HTML5 končan, so sporočili iz konzorcija W3C, ki je skrbel za njegov razvoj in bo nadzoroval tudi standardizacijo. S tem HTML5 še ni postal certificiran W3C-jev standard in do tja vodi še dolga pot. Je pa s tem HTML5 pridobil vse funkcionalnosti, ki jih bo podpiral tudi v standardizirani verziji, tako da se lahko razvijalci spletnih strani in pisci brskalnikov zgledujejo po njem. Poleg HTML5 je dokončan tudi Canvas 2D - oba najdemo že v osnutku standarda kot HTML5.1 in Canvas 2D Level 2.

HTML5 naj bi postal polnokrvni standard sredi...

Wikipedia - Razvoj standarda HTML5 bo po novem potekal po dveh, ločenih poteh - obe standardizacijski telesi, ki sta doslej sodelovali, namreč zaradi nepremostljivih razlik prekinjata sodelovanje.

Srž spora je predvsem v hitrosti dela, ter pripravljenosti za sprejem sprememb. World Wide Web Consortium (W3C), ki ima čez večino ključnih spletnih standardov, naj bi bil namreč preveč počasen in okoren. Njihova različica HTML5 specikacije bi morala sprva biti končana na sv. Nikoli (tam 2020), ker so se namesto na HTML usmerili predvsem na nikoli prav sprejeti XHTML (HTML po XML pravilih), potem pa lani obrnili ploščo, zamrznili delovno različico za nadaljnje predloge, in obljubili priporočilo še leta 2014. Druga skupina, Web Hypertext Application Technology Working Group (WHATTG), s tem ni pretirano zadovoljna. Ideja za HTML5, takrat še pod imenom Web Applications, je nastala pri njih, a so jo nekaj let družno predali v delo skupaj z W3C. Zdaj jih skrbi, da bo parafirana zgolj polovičarska...

The New York Times - Letos 1. julija se izteče evropska uredba, ki predpisuje najvišje dovoljene cene za klice, pošiljanje sporočil in prenos podatkov, ko mobilni uporabniki gostujejo v drugi državi v drugem mobilnem omrežju. EU je uspela precej znižati oderuške cene, in sicer jih je zbila na 35 centov na minuto za odhodne klice, 11 centov na minuto za dohodne klice, 11 centov za poslano sporočilo in 50 centov za prenos 1 MB podatkov (cene so brez vključenega DDV). Poleg tega so omejili mesečno porabo na 50 evrov, da bi preprečili visoke račune uporabnikov zaradi nepazljivosti, za višje limite pa je treba operaterja posebej obvestiti.

Evropska komisarka za digitalno agendo...

Extremetech - Spletna stran HTTP Archive, ki deluje v trenutni obliki od lanskega oktobra, meri statistiko 50.000 najbolj pogosto obiskanih spletnih strani na internetu. Rezultati za leto 2011 kažejo, da se je velikost povprečne spletne strani v letošnjem letu povišala na 965 kB, kar je 30 odstotkov več kot lani (702 kB). Gre za običajen pojav, saj v računalništvu stvari z razvojem tehnologije rastejo in se debelijo. Povprečna spletna stran je leta 1995 merila 14 kB, leta 2003 93 kB in leta 2008 300 kB. Za primerjavo povejmo, da Slo-Techova prva stran danes tehta okrog pol megabajta.

Povečanje velikosti strani za domače uporabnike kakšnih posebnic posledic nima, saj je danes klicni dostop praktično prazgodovina, širokopasovne spletne povezave pa megabajt zlahka prenesejo. Drugače je seveda na...

GigaOM - Priljubljena spletna stran SlideShare, ki jo za deljenje svojih predstavitev oziroma izvlečkov iz njih mesečno uporabi 58 milijonov uporabnikov in ima več kot 16 milijonov registriranih rednih uporabnikov, se je popolnoma znebila Flasha na svojih spletnih straneh. Po prenovi strani so te napisane izključno v skladu standardu HTML5, kar omogoča polna dostop in uporabniško izkušnjo tudi na mobilnih napravah brez podpore Flashu (recimo Applove).

Hkrati naj bi bila stran tudi 30 odstotkov hitrejša in 40 odstotkov vitkejša, kar bo dodatno pospešilo delovanje. Ker bodo predstavitve, ki ne bodo več prekodirane v Flash, berljive tudi pajkom iskalnikov, bodo strani dobivale bistveno boljše...

ComputerWorld - World Wide Web Consortium (W3C), ki pripravlja novi standard HTML5 za pisanje in prikazovanje spletnih strani, je končno postavil prvi otipljivi datum, do kdaj bo HTML5 nared. Nova verzija bo pripravljena do julija 2014, je povedal Ian Jacobs, vodja trženja pri W3C. To je bistveno prej od najbolj črnogledih napovedi, ki so predvidevale izid standarda v letu 2022.

Pripombe in predloge za nove funkcionalnosti in izboljšave zbirajo do 22. maja letos, nato pa se bodo posvetili standardizaciji. Po tem datumu ne bodo v HTML5 sprejemali nobenih novih zmožnosti, ampak bodo sprejemali le še...

Google - Googlov inženir Ian Hickson je povedal, da je HTML5 zadnja verzija standarda, ki ima številko verzijo ob imenu. Odslej bo namreč HTML obstajal kot živi standard, ki se bo sproti prilagajal zahtevam in novostim. Hickson pravi, da so se tako odločili zaradi povečane potrebe po novih funkcionalnostih v standardu HTML5, ki še nekaj časa ne bo dokončan. Ker je težko definirati, kaj točno HTML5 naj bi bil, bodo opustili poimenovanje HTML5 in tudi naslednikov ne bodo več številčili.

Najava je nekoliko smešna, saj smo ravno ta teden dobili nov logotip HTML, ki jasno izkazuje številko pet. Zlobni...

TechSpot - Google je v bitki za video format v prihajajočem standardu HTML5 ta teden jasno zavzel stran, ko je napovedal ukinitev podpore za H.264 v brskalniku Chrome. Odločili so se, da bodo v prihodnjih mesecih po odstranitvi H.264 podpirali le ta hip še nekoliko manj znani WebM in Theoro. Spremembe jasno ne bodo izvedli čez noč, saj želijo dati razvijalcem dovolj časa, da se pripravijo in spremenijo svoje vsebine.

WebM je bil razvit lani, ko je postalo jasno, da bomo v HTML5 potrebovali visokokakovostni in odprti format za video vsebine (H.264 namreč ni povsem zastonj v vseh primerih). Podporo so mu napovedali Google, Mozilla in Opera, medtem ko se Microsoft in Apple nagibata k H.264. Internet...

Google - Google kot po tekočem traku izdaja nove verzije svojega brskalnika Chrome in dober mesec po izidu šeste inačice je pred nami že sedma. Chrome 7 je uradno izšel v torek, s čimer se Google drži predpisane časovnice, da naj bi nova stabilna verzija izšla vsakih šest tednov. V Chrome 7 je odpravljenih vrsta hroščev, posodobljen je interpreter za HTML5 (HTML5 parser), dodan File API in prenos imenika prek vnosne oznake (Directory upload via input tag). Na voljo je za Windows, Mac in Linux. Prenos je mogoč z domače strani in neposredno s funkcijo Posodobi v brskalniku.

TechCrunch - Štiri mesece po izidu Opere 10.50 je izšla nova verzija, ki nosi oznako 10.60. Beta je izšla pred dvema tednoma, a so Norvežani pohiteli in končno inačico pripravili zelo urno. Kakor namiguje majhno povečanje številke verzije, sprememb ni mnogo, so pa uporabne. Omenimo podporo za geolokacijo, osvežen uporabniški vmesnik, podporo WebM za video v HTML5 in, vnovič, hitrostne izboljšave. Proizvajalec trdi, da je Opera 10.60 za polovico hitrejša od predhodnika. Prenos je že mogoč z domače strani proizvajalca.

Slashdot - Bralci Slo-Techa, ki se ukvarjajo z izdelovanjem in oblikovanjem spletnih strani, so verjetno dobro seznanjeni s problematiko najbolj uporabljenega internetnega brskalnika, Internet Explorerja. Slednji namreč ne deluje v skladu s pravili za postavljanje in prikazovanje spletnih strani, ki jih je v ta namen določil W3C (World Wide Web Consortium), posledično pa imajo določene strani, ki so prilagojene za prikaz v IE, težave z združljivostjo in prikazom v brskalnikih, ki sledijo standardom W3C. Prav tako ima Internet Explorer težave s stranmi, ki uporabljajo nekatere izmed tehnologij W3C, na primer CSS.

Težave s stranmi, prilagojenimi za IE, se v Mozilli, Operi in ostalih brskalnikih vse bolj zmanjšujejo, prav tako pa je vse manj strani, ki so prilagojene samo zanj. Podobne težnje do sedaj ni bilo čutiti v nasprotnem taboru, saj zaradi Microsoftovih izključnih pravic do programske kode uporabniki sami ne morejo dodajati in spreminjati nastavitev takšnega obsega v samem programu. A...