Zerohedge - Minuli teden sta se zgodili dve zanimivi stvari.

Generalni sekretar Sveta Evrope [1] je v izjavi za javnost pozval države članice, da postavijo bolj jasna pravila za blokiranje neprimernih spletnih vsebine, in s tem preprečijo njihovo zlorabo za "mejne" primere, ko spletni zapisu komu niso všeč, nimajo pa pristne kvalitete sovražnega govora, spodbujanja k terorizmu, in drugih nesporno nedopustnih tem.

Praktično isti dan je Evropska komisija, na marčevski poziv Sveta EU [2], objavila "Kodeks ravnanja" za večje spletne strani, ki je že usklajen s Facebookom, Twitterjem, Googlom (YouTube) in Microsoftom, ter še nekaterimi večjimi ponudniki družbenih omrežij (tam, kjer lahko uporabniki širijo svoje zapise).

Kodeks priznava "nujo" po "skupnem nastopu" držav članic in ponudnikov družbenih omrežij pri pregonu sovražnega govora, zlasti zapisov s vsebino rasizma, ksenofobije, in promocije ter poveličevanja terorizma. Države naj naredijo svoje pri pregonu kaznivih dejanj s takšno...

Slo-Tech - Skupina poslancev v newyorški državni legislaturi je predlagala Zakon o zaščiti na internetu, ki bi vse v New Yorku gostovane spletne časopise, bloge in druga spletišča obvezal k odpravi anonimnega komentiranja. Vsak komentar bi moral biti opremljen s podpisom, tiste brez pa bi bilo treba umakniti, morda sicer potem, ko se komentatorje pozove k podpisu s pravim imenom.

Republikanski poslanec Jim Conte, eden od sponzorjev predloga, pravi, da bi ukrep pomembno omejil sicer vse preveč pogoste "zlonamerne in v ničemer utemeljene politične napade", cyberbullyje pa "prisilil k razkritju svoje identitete". Širše gledano bi "poskrbeli za nekaj nujno potrebne odgovornosti v tej internetni dobi", še dodaja njegov strankarski kolega O'Mara.

Takšen zakonski predlog je sicer...

Slo-Tech - Danes je šest večjih slovenskih spletnih portalov podpisalo kodeks regulacije sovražnega govora na slovenskih spletnih portalih, ki naj bi po mnenju podpisnikov prispeval k zmanjšanju količine sovražnega govora na spletu.

Kodeks tako določa, da pristopniki ne smejo omogočati anonimnih komentarjev, morajo uporabljati skupno vnosno masko za vnos, ki vsebuje omembo 297. člena KZ-1 ter morajo onemogočiti nadaljnje pisanje kršiteljem.

Kot je za siol.net izjavila predstavnica Spletnega očesa Lija Mihelič ukrepi našteti v kodeksu predstavljajo minimalno raven, saj si Spletno oko želi vrnitve v dobre stare čase cenzorskega odobravanja objav. "Zagotovo bi priporočala moderiranje komentarjev, preden se objavijo. Če bi se vsak komentar pred objavo pregledal, bi bilo...

TorrentFreak - Na internetu se je pojavil dokumentarni film Hacker Wanted, ki je bil posnet po zgodbi resničnega hekerja Adriana Lama. Samo po sebi to ne bi bilo nič nenavadnega, saj na spletu prej ali slej končajo vsi izdani filmi. Pričujoči film pa je neobičajen zato, ker še ni bil izdan in ker najverjetneje nikoli ne bo.

Režiser Sam Bozzo pojasnjuje, da film razčlenjuje ločnico med pravimi hekerji s kodeksom, ki svoje poslanstvo opravljajo zaradi lastne motivacije in o odkritih luknjah obvestijo lastnike napadenih sistemov, in navadnih računalniških kriminalcih, ki so spletna različica malopridnih lopovov ali pa organiziranih hudodelskih združb. Film govori o zgodovini hekanja in se naslanja na zgodbo Adriana Lama, ki je znan po svojih vdorih v...

CNet - V Avstraliji so resno vzeli namero cenzurirati cel internet, saj redno krčijo pravice uporabnikov. Zadnja cvetka je njihov zakon o volitvah (Electoral Act 1985), ki je bil nazadnje dopolnjen prejšnji mesec, a dopolnila so postala aktualna šele ta mesec - volitve so namreč 20. marca.

V 116. členu namreč ta zakon odreja, da je v predvolilnem času v Južni Avstraliji prepovedano na spletu, po televiziji ali prek radia anonimno objavljati volilni material, komentarje kandidatov in strank, kritike in podobno. Objava je dovoljena le v primeru, da se avtor podpiše s polnim imenom in naslovom, sicer mu grozi globa v višini 1250 avstralskih dolarjev. Izjeme so le prispevki v časnikih, nevtralni povzetki srečanj brez komentarja in objava v časopisu, če je ime pisca znano...

Slo-Tech - V Sloveniji že dlje časa deluje prijavna točka Spletno oko, kamor lahko obiskovalci spleta prijavite primere otroške pornografije in sovražnega govora.

Ustvarjalci spletne strani vsem prijaviteljem zagotavljajo popolno anonimnost ter tajnost vseh njihovih podatkov, saj naj bi prijavni obrazec ne beležil IP naslovov obiskovalcev, spletna stran pa ne uporablja piškotkov. Kot so zapisali, "spletni strežnik beleži le osnovne podatke o dostopih do spletnih vsebin (tim. common log) z namenom izračunavanja statistike dostopov do spletnega mesta. Osnovni podatki o dostopih do spletnih vsebin se hranijo tri dni, potem pa so izbrisani", administratorji spletne strani pa se obvezujejo, da bodo zagotovili vse razumne ukrepe za zagotavljanje anonimnosti prijaviteljev in obiskovalcev.

Kako pa je s tem v resnici?

Če pogledamo HTML kodo spletne strani Spletnega očesa, lahko na dnu opazimo povezavo na Google Analytics. Spletni strežnik morda res ne beleži IP naslovov obiskovalcev. Jih pa zato,...