Slo-Tech - Potem, ko so se države več let o vsebini sporazuma pogajale v tajnosti, potem ko je prejšnja slovenska vlada na podlagi sklepa, da sprejetje sporazuma ne bo imelo posledic za slovenski pravni red, podpisala ACTO, kljub temu da predstavniki MG priznavajo, da do sedaj ni bila opravljena nobena analiza vplivov sprejetja sporazuma na gospodarstvo (drugi video), da ni bila opravljena nobena analiza vplivov sprejetja sporazuma na slovenski pravni red (prvi video) ter da predstavnik MG ni mogel določno našteti niti enega slovenskega gospodarskega subjekta (četrti posnetek), ki naj bi mu sprejetje tega sporazuma koristilo, je v četrtek državni zbor objavil vabilo k javni predstavitvi mnenj o podpisu Trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA).

V petek, 17. 2. 2012, ob 12. uri, v veliki dvorani Državnega zbora, Ljubljana, Šubičeva 4, lahko tako s pisnim prispevkom ter triminutno predstavitvijo utemeljite, kaj menite glede naslednjih vprašanj:

1. Ali je model zaščite avtorskih...

Slo-Tech -

Slo-Tech - Evropska unija (v njenem imenu odposlanec Evropske komisije Hans Dietmar Schweisgut) in 22 držav članic (vse razen Cipra, Estonije, Nemčije, Nizozemske in Slovaške) je včeraj na slovesnosti v Tokiu podpisalo kontroverzni sporazum za boj proti ponarejanju, znan s kratico ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). S tem se je dobršen del Stare celine pridružil podpisnicam Avstraliji, Kanadi, Japonski, Južni Koreji, Maroku, Novi Zelandiji, Singapurju in ZDA, ki so sporazum podpisale že lanskega oktobra. Tudi to pot pa v EU ni šlo brez težav, saj sporazum po besedah nekaterih članic briše mejo med piratstvom in ponarejanjem in po nepotrebnem dodatno kriminalizira...

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

Informacijski pooblaščenec - Evropska komisija je pred tremi leti, aprila 2008 začela postopek za dopolnitev Uredbe št. 1049/2001, ki ureja dostop do dokumentov EU in njenih organov. Tri leta je postopek večinoma stal na mestu, zdaj je predlog prišel do evropskega parlamenta. Mnenje je podala tudi informacijska pooblaščenka.

Predlog nove ureditve je malodane predrzen, saj se Evropska komisija trudi, da bi definicijo dokumenta zožila do te mere, da bi velike večine dokumentov ta definicija ne zajemala, posledično ti dokumenti ne bi bili dostopni javnosti. Poleg tega predlog tudi veča moč članic, da nad zahtevo za dostop do dokumenta, ki so ga pripravile, uporabijo veto. Posebej zanimivo je dodajanje izjeme, ki pred očmi javnosti po novem skriva - postopke za izbiro osebja in pogodbenikov.

Hkrati s krčenjem dostopa do dokumentov je Evropska komisija mirno prezrla že dalj časa očitane pomanjkljivosti trenutne ureditve:

• komisija lahko zavrne dostop (in to tudi počne) do dokumentov, ki jih trenutno obravnava,...

Heise - Enajst pogajalskih strani je v Sydneyju ta konec tedna potrdilo dokončno, pravno neoporečno verzijo sporazuma ACTA (datoteka PDF), ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. V Evropi morajo sporazum potrditi vse države posebej v svojih parlamentih in nato še Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament.

Evropa je uspela v sporazum vriniti določilo, da se bodo kršitve avtorskih pravic v drugi državi na zahtevo prve preganjale le, če je storjeno dejanje tudi tam kaznivo. Ni pa natančno pojasnjeno, kaj je "kršitev avtorskih pravic komercialne narave". V dokumentu je zgolj medla dikcija, da "gre za ravnanja, ki se opravljajo kot komercialne aktivnosti za neposredno ali posredno korist". Prav tako v dokumentu ni zagotovila, da se na mejah ne bodo izvajale preiskave iPodov in podobnih naprav, ki bi utegnile imeti vsebine, ki jih ACTA sankcionira.

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...

Slo-Tech - Včeraj so se predstavniki držav bodočih podpisnic sporazuma ACTA zedinili o njegovi končni obliki, a je še niso objavili na internetu. Sedaj imamo predloženo tudi končno različico, ki bo šla v podpis. Razlike v primerjavi s tokijsko verzijo, o kateri so se usklajevali prejšnji mesec, so malodane izključno kozmetične.

Pomemben dodatek pa je možnost izključitve patentov iz drugega razdelka (For the purpose of this Agreement, Parties may exclude patents and protection of undisclosed information from the scope of this Section.), kar vključuje tudi programske patente. Seveda se morajo države za to odločiti, kjer bo pomembno vlogo odigralo lobiranje.

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila, da je sporazum ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) pripravljen za podpis. Včeraj so se namreč sklenila pogajanja med podpisnicami, saj so razrešili še tista zadnja nestrinjanja, ki so ostala po oktobrskem usklajevanju v Tokiu. Končna verzija sporazuma bo v najkrajšem času objavljena na spletnih straneh, tudi Evropske komisije, čeprav jo čaka še temeljit pravni pregled. Pred podpisom bodo morale države članice najprej izpeljati vse domače postopke za sprejetje sporazuma, nato pa bo sledil podpis.

K pogajanjem so pristopile vse članice EU, Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Z njimi bodo vzpostavili mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo.

Ars Technica - Ta teden je 377 poslancev Evropskega parlamenta sprejelo pisno deklaracijo o novem sporazumu ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Gre za mednarodni sporazum, ki bi vzpostavil mednarodne standarde na področju intelektualne lastnine in uveljavljanja pravic, ki so z njo povezane. Nastal bi pravni okvir, ki bi se mu države lahko prostovoljno pridružile, in novo telo, ki bi skrbelo za izvajanje. Trenutno se o podpisu pogajajo EU, ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska, Švica, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in Južna Koreja.

Evropski poslanci so sprejeli pisno deklaracijo, s katero terjajo večjo transparentnost. Nadalje se zavzemajo za to, da ponudniki dostopa do interneta (ISP) ne bi bili odgovorni za podatke, ki se pretakajo po njihovih omrežjih. Omenili so tudi problem harmonizacije evropske zakonodaje o avtorskih pravicah, javnosti vseh dokumentov o pogajanjih in omejitve svobode izražanja.

Pisna deklaracija nima pravne obveznosti, saj lahko vsak poslanec predloži svojo....

Heise - Britanska organizacija Statewatch je na svojih spletnih straneh objavila osnutek novega sporazuma SWIFT, ki ga po spodleteli potrditvi prvega v Evropskem parlamentu Evropska komisija želi videti sprejetega, poroča Heise. Novi sporazum je nekoliko omiljena verzija propadlega: uporaba zbranih podatkov bo morala biti določena jasneje, poleg tega pa vključuje še pravico do vpogleda in popravek ali izbris napačnih podatkov. Denarna nakazila znotraj evroprostora ne bodo zajeta v sporazumu, bo pa poizvedovanje mogoče brez sodne odločbe. Prav tako ni znana natančna količina podatkov, ki jih bodo ZDA dobile.

Včeraj je Evropska komisija objavila, da so končali pogajanja z ZDA, tako da je objavljena verzija sporazuma dokončna. Sedaj ga mora potrditi še vseh 27 držav...

Heise - Evropska komisija želi sprejeti sporni dogovor o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v panevropskem sistemu SWIFT ameriškim organom. Februarja letos so evropski poslanci zakon zavrnili, a Evropska komisija vse od takrat išče obvoz.

Tako naj bi po poročanju časnika Heise do konca junija pripravili besedilo novega sporazuma. Uskladiti morajo le še vprašanja pravnega varstva in roka hranjenja podatkov. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je na srečanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu povedal, da so pri pogajanjih med Washingtonom in Brusljem dosegli pomemben napredek. Svet evropskih ministrov naj bi tako do septembra sprejel odločitev in besedilo posredoval v Evropski parlament, ki bo ponovno glasoval. Ministri si prizadevajo, da bi sporazum sprejeli v najkrajšem možnem času, kar je po predvidenem časovnem načrtu oktobra.

Sporni sporazum bo ameriškim oblastem omogočil prebiranje naslednjih podatkov o vseh finančnih transakcijah po EU: ime, naslov, prejemnik...

Slashdot - Kot poročajo na canada.com, se tudi kanadska vlada skupaj z EU in ZDA tajno dogovarja o sprejemu posebnega trgovinskega sporazuma proti ponarejanju (tim. Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Gre za predlog multilateralnega sporazuma o intelektualni lastnini, o katerem smo že poročali pred kratkim, na dan pa je prišlo še nekaj novih podrobnosti.

V okviru sporazuma naj bi se namreč države podpisnice zavezale, da bodo sprejele ustrezno zakonodajo, ki bo mejnim organom podelila pravico pregledovati ali iPodi, mobilni telefoni potnikov in podobne naprave vsebujejo nelegalno prenešene avtorsko zaščitene vsebine.

V primeru, da bodo mejni organi na elektronski napravi potnika odkrili nezakonite vsebine, bo kršitelj seveda kaznovan, osnutek sporazuma pa omenja tudi možnost zaplembe oz. uničenja naprave, kjer se je nahajala nezakonita vsebina. Kanadski mejni organi sicer že lahko pregledujejo prenosne računalnike z namenom odkriti ali se na njih nahaja otroška pornografija, po omenjenem...