Nobelove nagrade - Na sredini tedna razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad smo izvedeli, kdo prejme Nobelovo nagrado za kemijo. Za razvoj fluorescenčne mikroskopije so nagrajeni Američan Eric Betzig, Nemec Stefan W. Hell in Američan William E. Moerner. S svojimi odkritji so omogočili razvoj nove veje optične mikroskopije, ki omogoča vpogled v strukture, ki so manjše od valovne dolžine vidne svetlobe.

Več kot sto let je v mikroskopiji veljala dogma, ki jo je leta 1873 postavil Ernst Abbe in ki pravi, da ni mogoče opazovati predmetov, ki so manjši od polovice valovne dolžine svetlobe. Za vidno svetlobo to pomeni, da je meja okrog 200 nanometrov. Mejo bi lahko pomaknili niže z uporabo svetlobe krajše valovne dolžine, a ima ta že višjo energijo in...

New Scientist - Forenziki so končno prerasli staromodne metode za iskanje krvnih madežev. Z novo kamero, ki so jo razvili Stephen Morgan, Michael Myrick in sodelavci z univerze v Kolumbiji, lahko sedaj kraj zločina pregledajo brez dotikanja in vidijo celo skoraj nevidne vzorce.




Do sedaj so ostanke krvnih madežev iskali s kemikalijo luminol, ki se ga je razpršilo po kraju zločina. Luminol je reagiral z železom v krvi in se modro zasvetil v temi. A luminol ima svoje muhe. Je recimo zelo strupen in lahko kri iznakazi do take mere, da se vzorci pokvarijo in ne morejo več ugotoviti DNK-ja. Najslabša lastnost luminola pa je, da reagira tudi z rjo, kavo in gaziranimi pijačami, kar prinese neželene...

Slo-Tech - V okviru najav za sejem Photokina 2010, je Nikon predstavil novo kamero z imenom D7000. Sodeč po navedbah na strani DPreview, je nova kamera mišljena kot nadgradnja za kamere D90 in D5000. To pomeni, da D7000 zaseda novo pozicijo na Nikonovi lestvici med D90 in D300S. Natančne specifikacije kamere, s prikazom razlik med D90 in D300S, najdete tukaj. Nikon je prav tako predstavil nov objektiv, dolžine 35mm, f/1.4. Cena je zaenkrat postavljena na 1700 funtov. Zaradi precej zasoljene cene, toliko namreč približno stane 24mm 1.4, ki naj bi bila dražja za izdelavo, se je vredno ozreti po konkurenci, predvsem po Zeiss (samo MF).

BBC - BBC poroča o potencialno revolucionarnem znanstvenem odkritju - znanstveniki so z analizo velikega števila bakterij odkrili določene tipe encimov, ki bi znali biti prekleto uporabni. Omogočajo namreč razgradnjo antigenov A in B, ki se pojavljajo v krvi ljudi s krvnimi skupinami A, B in AB. Omenjene snovi povzročajo škodljive reakcije imunskega sistema prejemnika transfuzije, krvni tip 0 pa jih ne vsebuje in je zato primeren za prav vse krvi potrebne odjemalce. V prihodnosti bi tako morda lahko vso darovano kri pretvarjali v tip 0 in tako rešili pogoste probleme s pomanjkanjem določene skupine. Problem bi tako prestavljal zgolj Rh faktor. Preberite izvorno novico.

New Scientist - Mini poslovna reaktivna letala so uspešnica na tržišču. Proizvajalcem se je pridružila celo Honda. Konzorcij SAI - Supersonic Aerospace International, se je zato odločil narediti nov korak. Lockheed Martinu so naročili, da razvije QSST - Quiet Supersonic Transport, po domače "mini Cooncorda".



Letalo naj bi bilo dolgo 40m in naj bi ponujalo prostora za 12 petičnih potnikov. Potovali bi pri hitrosti 1,6 macha, približno 2000 km/h. Preboj zvočnega zidu naj bi se zgodil skoraj 7x tišje (20 decibelov). S tem žal ni zagotovljeno, da bi bilo nadzvočno potovanje dovoljeno tudi nad naseljenimi področji. Vseeno upajo na 300 naročnikov, in začetek prodaje leta 2013.

Tu je še Aerion Corporation, ki še zbira denar za svoj SBJ - Supersonic Buisness Jet. Njihovo letalo naj bi sprejelo 8 do 12 potnikov in bilo enako hitro kot QSST.



To naj bi dosegli na drugačen način. Uporabili naj bi normalne reaktivne motorje in iskali rešitev v obliki trupa letala, kril, vhodih...

Washingtonpost - Ko so aprila v NASA Goddard Sprace Flight Centru predstavili možnost, da pošljejo v orbito robota, ki bi naj popravil Hubblov vesoljski teleskop, so se znanstvenikom vse zdele samo sanje. Toda sedaj je ravno taka naloga postala že precej verjetna in pri NASI načrtujejo, da bodo robota poslali v orbito nekje v letu 2007.

Po trditvah znanstvenikov je naloga vse prej kot lahka, saj bo moral robot delati v okolju, ki mu nikakor ni namenjeno. Edward J. Weiler, direktor tega centra, omenja, da je naloga tako lahka kot "dvakraten uspešen pristanek na Marsu". Namreč robota bodo morali naučiti odpirati in zapirati vrata ter "predale", odklopiti in priklopiti električne priključke in to vse v precej nezavidljivih pogojih visoko nad površino Zemlje.

Celotna misija, v kateri bi "Dextre", kot je robotu ime, poletel v orbito bi naj stala med 1 in 1.6 miljarde dolarjev, med glavne cilje pa bi spadala menjava giroskopov, zamenjava kamere za novo precej kvalitetnejšo ter popravilo spektrografa....

Slashdot - Dolge ure neprekinjenega sedenja za računalnikom so se izkazale kot usodne za zdravega 32-letnega moškega, ki ga je nenadoma zadela kap zaradi krvnega strdka. Podrobna preiskava je pokazala, da je preživel tudi po 18 ur za računalnikom, ne da bi vstal izza stola. Posledica je, da je prihajalo do nastajanja žilnih oblog v nogah. Konsekvenčno se je eden izmed večjih strdkov odlepil in po krvnem obtoku odplaval v srce. Omenjati, da so bile posledice usodne, je bržkone brezpredmetno.

Zdravniki sedaj opozarjajo pred to nevarnostjo in svetujejo, da enkrat na uro vstanete izza računalnika in pretegnete noge, da do neželenega strjevanja krvi ne bo prišlo. Predlagajo, da se bolezen imenuje "e-tromboza". Celoten članek.