PhysicsWeb - Raziskovalcem iz podjetja JME in univerze Case Western Reserve je uspelo s pomočjo grafena narediti visoko frekvenčni dvoslojni 'super kondenzator'.



Dvoslojni kondenzatorji (ang. double-layer capacitors) niso nič novega, saj je koncept znan že 50 let. Zaradi njihove visoke kapacitete in hitrega polnjenja se uporabljajo tam, kjer potrebujemo velike moči v kratkem času, npr. v hibridnih avtomobilih. Frekvence, pri katerih delujejo normalno, so okoli 0.05 Hz ali manj. Pri višjih frekvencah pa se bolj in bolj obnašajo kot upori. Tu pa pridejo na dan novi kondenzatorji iz grafena. Zaradi njihove strukture se elektroni gibljejo skoraj prosto, kar pomeni normalno delovanje tudi pri...

PhysOrg.com - Grafen je, poleg germanija, že nekaj časa v mislih razvijalcev čipov kot potencialni nadomestek za silicijeve polprevodnike. Zamenjava silicija bo v nekaj letih nujna, saj bomo sicer imeli vedno požrešnejše oz. komaj kaj hitrejše procesorje. IBM je že predstavil tranzistorje iz grafena, ki so tekli pri kar 100 GHz, zdaj pa je odkrit tudi način, kako iz grafena izdelati kar vezja.

Grafen je velikanska molekula, sestavljena iz ogljikovih atomov, ki je ravninske, dvodimenzijske narave. Med seboj se vežejo obroči iz šestih atomov, po celotni ravnini pa lahko teče električni tok. Zato grafit, ki je sestavljen iz plasti grafena, elektriko prevaja le v eni ravnini, medtem ko je v drugih, nanjo pravokotnih, ne. Profesorja z Univerze...

Ars Technica - Razvijalci procesorjev so trčili v fizikalne omejitve višanja takta procesorjev, zato že nekaj časa razvoj poteka predvsem v smer tlačenja več jeder na en kos silicija in paralelizacije procesov. Za bistveno višje takte bo potrebno spremeniti fundamentalne pristope in prav to počnejo v IBM-u. V reviji Science poročajo o novih tranzistorjih, ki naj bi bili zgrajeni iz grafena (to je en atom debela plast sp² hibridiziranih ogljikovih atomov; več takih plasti skupaj tvori grafit).

Grafen je dobra izbira,...

engadget - Tanzistorji iz grafena so očitno naslednji velik preskok v elektroniki, vsaj sodeč po vseh raziskavah in testih, ki se dogajajo. Da grafit prevaja elektriko, je znano že nekaj časa, prav tako tudi, da jo prevaja le po posameznih plasteh, ne pa tudi med plastmi. Malo manj znano pa je, da so te plasti odlični prevodniki elektronov, saj ti tečejo izredno hitro, od koder tudi želja po izdelavi tranzistorjev iz njih.



Pred le nekaj dnevi pa je preboj uspel IBMu, ki je razkril, da so izdelali grafenove tranzistorje, ki so sposobni delovati pri frekvencah prek 1 GHz. Njihov izdelek, ki ima med vrati razdaljo 150 nm, je svoje stanje preklapljal s kar 26 GHz. Ker pa so mnenja, da so teraherčni tranzistorji iz grafena...

TG Daily - Raziskovalci z Rice University poročajo o odkritju novih pomnilniških celic, ki so sestavljene iz grafenskih plasti. Tako pripravljene celice so petkrat gostejše od konvencionalnih, hkrati pa za delovanje potrebujejo manj energije. Grafen je ime za eno plast sp²-hibridiziranih ogljikovih atomov v šesterokotni kristalni mreži, iz katerih je zgrajen grafit. Zaradi elektronskega oblaka elektronov iz nehibridizirane p-orbitale je polprevodnik.

V svojih izsledkih navajajo cel kup prednosti. Nov material je tanjši od trenutnih čipov (10 nm v primerjavi s 45 nm) in potrebuje le dva priključka in ne treh, zaradi česar jih bo mogoče zlagati v treh...

BBC - Globalna industrija polprevodnikov je trenutno zgrajena "iz peska", saj podjetja izdelujejo mikročipe iz silicija, ki naj bi ga do leta 2020 prenehali uporabljati. Zato raziskovalci že iščejo materiale, s katerimi bi ga lahko zamenjali. Pred kratkim je uspelo skupini znanstvenikov z Univerze v Manchestru zgraditi najmanjši tranzistor na svetu, ki je debel enega in širok 10 atomov.


Miniaturno stikalo za vklop in izklop so naredili s pomočjo Grafena – materiala, ki sestavlja grafit. Dr....

TechFreep - Pred nekaj dnevi smo poročali o zabavni inovaciji na področju baterij, danes pa smo dobili podatke o mnogo bolj revolucionarni tehnologiji. Raziskovalci z univerze Brown so namreč predstavili plastično baterijo -- po njihovih besedah hibrid med trenutno razširjenimi baterijami in kondenzatorji, ki združuje pozitivne lastnosti obeh tehnologij (daljši čas shranjevanja baterij in hitro polnjenje kondenzatorjev). Izum temelji na plastični masi, imenovani polipirol, katere izumitelji so leta 2000 prejeli tudi Nobelovo nagrado za kemijo, nudil naj bi ogromno, do 100-krat večjo moč od danes najbolj pogostih, alkalnih baterij, obenem pa se odlikuje tudi s privlačnimi dimenzijami, ki odpirajo mnoge potenciale v proizvodnji prenosnih elektronskih naprav.

O izvorni novici na TechFreep nas je obvestil ljubitelj tehnologije -- Thomas, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.