Guardian - Po poročanju tujih medijev, ki so dobili dokumente v predogled (Guardian, New York Times, Spiegel, El Pais in Le Monde), WikiLeaks danes objavlja svojo naslednjo zbirko dokumentov. Tokrat gre za komunikacije med ameriškim zunanjim ministrstvom ter ameriškimi veleposlaništvi.

Glede na podatke iz Spiegla, je v objavljenih dokumentih Slovenija omenjena 836 krat. Na seznamu cvetk v New York Timesu pa piše, da je ameriška vlada Sloveniji v zameno za sprejem enega zapornika iz Guantanama ponujala avdienco pri Obami (čeprav očitno smo si avdienco želeli mi).

Guardian je tudi objavil povezavo na seznam depeš brez njihove vsebine. Tagi omogočajo najrazličnejše statistične analize.

Dokumenti so sedaj na voljo. (del njih)

Guardian - Stran Wikileaks, kjer lahko žvižgači objavljajo tajne dokumente in je v zadnjem času zaradi afganistanskih dosjejev požela veliko publicitete, tarna, da jim je ameriška vlada onemogočila dostop do donacij, s katerimi financirajo svoje delovanje. Stran ima odprt račun pri posredniku Moneybookers in ta je blokiral njihov račun. Ko so zaprosili za utemeljitev, so jim povedali, da so to storili na podlagi zahteve ameriške vlade (Moneybookers je britansko podjetje z dubajskim lastništvom!), ki jih je uvrstila na seznam vrednih opazovanja (watchlist).

Moneybookers naj bi račun zaprl že 13. avgusta, kar je le nekaj dni po objavi afganistanskih dosjejev, ki so Pentagon hudo razburili. Vlada je potem zahtevala umik dokumentov o civilnih žrtvah v vojni v...

Techdirt - V ZDA je v pripravi zakon o varovanju novinarskih virov, ki bo podoben, čeravno nekoliko manj rigorozen od znamenitega švedskega modela. Zakon je v pripravi že nekaj časa, sedaj pa se bliža sklepnemu dejanju, to je branju in glasovanju o sprejemu. Posebej žgoče debate so se v preteklosti bile o vprašanju, ali so amaterski novinarji tudi upravičeni do zaščite svojih virov ali ne ter kam uvrstiti spletne časnike.

Senatorja Chuck Schumer (demokrat, New York) in Dianne Feinstein (demokratka, Kalifornija) sta v zakonski osnutek vrinila amandma, ki brez vsakega dvoma izvzema Wikileaks. Zakon o zaščiti novinarskih virov ne bo veljal za "spletne strani, ki se uporabljajo kot posrednik za masovno razpečevanje tajnih dokumentov", kamor sodi Wikileaks.

Je pravo novinarstvo že umrlo?

Google - Vsem polemikam navzlic Wikileaks ne namerava odnehati, je dejal njihov obraz Julian Assange. Čeprav so stran ZDA obtožile protidržavnega delovanja in začele nagovarjati celo svoje zaveznike k vložitvi obtožnic zoper Assangea, bo stran objavila še preostalih 15 tisoč dokumentov iz ameriške vojne v Afganistanu, ki so jih pridobili. Assange je pojasnil, da je zamik posledica nadrobnega prečesavanja dokumentov z namenom zavarovati življenja afganistanskih civilistov in vojakov, ki bi jih talibani vsled sodelovanja z zavezniškimi silami lahko pobili. Doslej so objavili že več kot 77 tisoč afganistanskih dokumentov.

Obnašanje Wikileaksa buri duhove po vsem svetu, saj gre za trk med pravico javnosti do obveščenosti, varovanjem državnih...

Slo-Tech - Wikileaks ima svoje strežnike na Švedskem z razlogom. Ta nordijska država ima namreč eno najbolj rigoroznih zakonodaj, kar se tiče svobode izražanja, novinarske svobode in zaščite virov. Po švedski zakonodaji novinarji identitete svojih virov sploh ne smejo izdati, saj bi v nasprotnem primeru zagrešili kaznivo dejanje. Vir, katerega identiteta je bila izdana brez privoljenja, sme tožiti brezvestnega novinarja in tožbo bo dobil. Tudi organe pregona vežejo enako stroge določbe, saj ne le da novinarja ne smejo zasliševati in od njega terjati razkritja vira, marveč tudi če bi za identiteto vira izvedeli, ga ne smejo preiskovati.

S temi podatki se hvali tudi Wikileaks, a po poročanju...

Slo-Tech - Ted Talks je nedavno objavil interjvju z aktivistom in vodjem projekta WikiLeaks, Julienom Assangeom. Pogovor teče o njihovih zadnjih dosežkih, načinu dela ter o pomenu projekta za svetovno javnost.

Spletišče WikiLeaks objavlja zaupne vladne in zasebne dokumente in s tem skuša javnosti prikazati realno sliko svetovne polike, kot se sicer dogaja za skrbno zaprtimi vrati. Vir dokumentov so žvižgači (whistleblowers), tj. nekdanji ali sedanji zaposleni v vladah in drugih organizacijah, ki iz osebnih razlogov posredujejo papirovje naprej.

Pomembnejše objave tako vključujejo:

• videoposnetek zračnega napada nad skupino približno 10 ljudi julija 2007 v Bagdadu; med ubitimi sta bila dva dopisnika Reutersa in več neoboroženih civilistov
• ti. Afganistanski vojni zapisi 2004-10 - baza več kot 92 tisoč poročil dnevnih operacij v afganiskanski vojni;
• vsebino Yahoo! elektronskega predala ameriške podpredsedniške kandidatke Sarah Palin za časa kampanje;
• poročilo o korupciji pod vladavino Daniela arap...

Google News - Islandski parlament je včeraj soglasno s samo enim vzdržanim glasom sprejel Islandsko moderno medijsko iniciativo, zaradi katerih naj bi Islandija postala varen pristan za preiskovalno novinarstvo. Z njimi od vlade zahtevajo pripravo zakonodaje, ki bo okrepila zaščito novinarjev in jih ščitila pred sodnimi procesi zaradi njihovega poročanja v tujih državah. Na ta način želijo v državo pritegniti več internetnih medijev in podatkovnih centrov, ki bi državo lahko uporabili kot sedež zaradi zelo močne zaščite svobode govora.

Veliko pozornosti so islandski mediji pritegnili predlani, ko se je sesula tamkajšnja ekonomija. Ker so vso gnilobo domačega finančnega sistema odkrili le tuji novinarji, so se je pojavili očitki, da je odnos med domačimi...

ITworld.com - Na konferenci Hack In The Box, ki te dni poteka v Kuala Lumpurju v Maleziji, je spletna stran Wikileaks objavila načrt, s katerim želijo na splet pridobiti še več skrivnih dokumentov. Ustvariti nameravajo platformo, prek katere bi lahko časniki, organizacije za zaščito človeških pravic, raziskovalci in ostali po varni povezavi prenesli dokumente na strežnike Wikileaks. Tako bi breme varovanja vira in morebitne pravne sankcije prevzel Wikileaks.

Ko bi preverili avtentičnost materiala, bi z Wikileaks material za nekaj časa (doba embarga) dostavili strani, ki je njegovo objavo vzpodbudila. Ta čas naj bi novinarju ali skupini omogočil, da napišejo zgodbo o zbranem materialu. Šele po preteku embarga bi dokumente objavili tudi na Wikileaks, kar utemeljujejo z dejstvom, da široka dostopnost znižuje vrednost dokumentov.

Na Wikileaks so doslej objavili že 1,2 milijona občutljivih dokumentov; o najbolj delikatnih smo poročali tudi na naših straneh. Priznavajo pa, da imajo težave z...