Reuters - Prejšnji teden smo poročali, kako so nekatera vidnejša zahodna podjetja zavzela načelno držo, da svojih izdelkov, ki omogočajo cenzuriranje in nadzor interneta, ne bodo prodajala pakistanskemu režimu. Gesta je lepa, a v praksi povsem neučinkovita, saj diktatorski režimi tako ali drugače pridobijo opremo, ki jo želijo. Kako zelo to drži, kaže zadnja Reutersova reportaža, ki obravnava še bolj razvpit primer Irana. Znano je, da želi Iran absolutno cenzuro in celo nacionalni internet, saj blokirajo domala pol interneta in občasno na smrt obsodijo kakšnega vprašljivega programerja.

ZDA so prve sankcije proti Iranu uvedle davnega leta 1979 in jih osem let pozneje še zaostrile, tako da danes iz ZDA ni dovolj izvoz v Iran,...

The New York Times - V Iranu so na smrt obsodili ameriškega programerja Amirja Mizro Hekmatija, ker naj bi vohunil za ZDA. Hekmati, ki je arabskih korenin, a je rojen v Arizoni, je šel lanskega avgusta obiskat svojo družino v Iran. Tam so ga aretirali zaradi suma vohunjenja proti Iranu za ZDA in nekaj mesecev po aretaciji v enodnevnem sodnem procesu obsodili na smrt. Hekmati ima 20 dni časa za pritožbo, preden bo sodba postala pravnomočna.

Hekmati je bil sprva marinec, kasneje pa je prestopil k razvijalcu računalniških iger podjetju Kuma. Tam je delal pri razvoju več iger, med drugim War. Gre za serijo iger, ki so bile izdane v angleščini in tudi arabščini, perzijščini in urduju za arabski trg. V tej igri se ena izmed misij imenuje Assault on Iran in od igralca zahteva vstop v...

The Wall Street Journal - Iranske oblasti so napovedale, da bodo v državi uvedle nov, nacionalni internet, ki bo sprva deloval vzporedno z globalnim internetom, kasneje pa naj bi ga v celoti nadomestil. S tem želijo zaustaviti prodor zahodnih idej v Iran, ki jih je ajatola Homeini že označil kot mehko vojno. Kmalu naj bi bilo na nacionalni internet priključenih 60 odstotkov gospodinjstev in podjetij, v dveh letih pa se bo razširil po celotni državi.

Iranski minister za ekonomijo je povedal, da bo novi internet v skladu z muslimanskimi etičnimi nazori. Sprva bo deloval vzporedno z globalnim internetom, do katerega bodo dostop obdržali ministrstva, velika podjetja in banke, kasneje pa ga bo v celoti zamenjal v Iranu in drugih muslimanskih državah.

Težko si...

Yahoo News - Iranski aktivist in novinar Isa Saharkhiz je v ZDA vložil tožbo zoper Nokia Siemens Networks in lastnika finsko Nokio ter nemški Siemens, ker naj bi podjetja iranski vladi dobavljala tehnologijo za vohunjenje za za državo nevarnimi državljani. Marylandska odvetniška pisarna Moawad & Herischi je tožbo vložila v ponedeljek.

Isa Saharkhiz je bil aretiran leta 2009 na podlagi nadzorovanja in spremljanja njegovih telefonskih klicev po spornih predsedniških volitvah v Iranu. Po aretaciji so ga iranske oblasti mučile in podvrgle nečloveškemu ravnanju, zaradi česar se njegovo zdravstveno stanje še vedno slabša, saj mu odrekajo zdravniško pomoč.

Hude kritike zoper NSN je izrazila iranska dobitnica Nobelove nagrade za mir Shirin...

CNN - Prah po kitajskem velenapadu na zahodna podjetja konec lanskega leta se še zdaleč ni polegel. Podjetja intenzivno preiskujejo, kdo in kako je zakrivil vdore, Kitajci zanikajo vpletenost, Američani svarijo svoja podjetja. Aktivisti na področju zasebnosti pa svarijo nas.

Svetovni varnostni guru Bruce Schneier v prispevku za CNN pravi, da je kitajskim hekerjem nevede pomagala tudi ameriška vlada. Google je namreč v Gmail vgradil stranska vrata, da bi lahko izpolnjeval vladne náloge, in prav te so Kitajci izrabili. Schneier pojasnjuje, da podobne prakse udejanjajo tudi druge vlade, denimo švedska,...

Washington Times - Kot poročata Washington Times in The Wall Street Journal, je skupno podjetje Nokie in Siemensa, Nokia Siemens Networks (NSN), iranskemu državnemu podjetju Irantelecom prodalo sistem za nadzor elektronskih komunikacij.

Uradno seveda z namenom boja proti kriminalu, v podjetju pa tudi poudarjajo, da so spoštovali tudi izvozne omejitve ZDA in EU. A kot je v pogovoru za Washington Times povedala Lily Mazaheri, iranska odvetnica, ki brani številne iranske disidente, so v začetku leta aretirali enega izmed njenih klientov in sicer zaradi pogovorov, ki jih je imel z njo preko sistema za neposredno sporočanje (ang. instant messaging). Klientu so ob zaslišanju pokazali izpiske internetnega pogovora ter ga poslali v zapor.

Iran tako postaja eno izmed testnih področij za preizkušanje tehnologije deep packet inspection.

Predstavnik NSN Ben Roome pa je kljub temu izjavil, da "verjamemo, da povezanost, ki jo omogočamo, družbam prinaša pomembne prednosti, predvsem z odprto izmenjavo informacij...

Slo-Tech - Po tem, ko so v Iranu po volitvah razglasili zmago dosedanjega predsednika Ahmadinejada, so nasprotniki dosedanjega in novega predsednika svetovno javnost pričeli obveščati o nepravilnostih v volilnem postopku, pojavili pa so se tudi dokumenti, ki dokazujejo, da je rezultat volitev zelo verjetno ponarejen.

Iranske oblasti so proti protestnikom pričele z represijo ter omejevanjem dostopa do spleta in ostalih komunikacij. Ker so protestniki objavili precej video posnetkov in fotografij policijskega nasilja in ubitih protestnikov, so iranske oblasti že blokirale Facebook in YouTube.

Kot eno izmed sredstev proti blokadi interneta pa Iranci uporabljajo tudi proticenzurno in anonimizacijsko omrežje Tor.

Sicer obstaja možnost, da iranske oblasti omejijo dostop do glavnega Tor imenika (in s tem do vhodnih točk Tor omrežja), vendar ima Tor rešitev tudi za to težavo. Rešitev so tim. mostovi (ang. bridge relays). Gre za vstopne točke v omrežje Tor, ki niso objavljene v glavnem Tor...