BBC - Farmacevtski podjetji Biogen in Eisai sta odkrili prvo zdravilo, ki upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni, je novica dneva, o kateri poročajo BBC, The New York Times in drugi mediji, vključno s slovenskimi. V resnici so bili včeraj v ugledni znanstveni reviji s področja medicine The New England Journal of Medicine objavljeni rezultati 18-mesečne klinične študije, v kateri so pri 1795 bolnikih preverjali učinkovitost in varnost novega zdravila lecanemab. Odkrili so statistično značilno upočasnitev razvoja simptomov, a tudi nekaj zelo resnih stranskih učinkov.

Alzheimerjeva bolezen je usodna in neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, ki je tudi glavni povzročitelj demence. Razloga za nastanek bolezni še ne poznamo, dejavniki tveganja za razvoj pa so tako okoljski kakor genetski. Ko bolezen napreduje, se v možganih začno nabirati netopni skupki proteina amiloid beta, ki so nevronom škodljivi in povzročajo njihovo propadanje. Ko bolezen napreduje, se pri posamezniku...

Slo-Tech - Številni izdelki ameriškega giganta GE Healthcare, med katerimi so naprave za magnetno resonanco, računalniško tomografijo, rentgeni, mamogrami, ultrazvoki in pozitronska emisijska tomografija, imajo nastavljeno tovarniško geslo, ki se ob postavitvi in začetku redne uporabe naprave ne spremeni. Seznami gesel posameznih modelov so javno dostopni na internetu, naprave pa so povezane v internet. Namen je, da bi jih proizvajalec na daljavo posodabljal, a to pomeni, da lahko vanje vlomijo tudi hekerji.

Težave uporabniki ne morejo odpraviti sami, temveč jim mora GE Healthcare poslati tehnika, ki bo spremenil prijavne podatke. Kdor tega ne naredi, pušča svojo napravo izpostavljeno spletu za morebitne vdore. Na njih namreč teče unixovski operacijski sistem, obnašajo pa se kot pravi računalniki. Luknjo, ki ima na lestvici od 1 do 10 oceno resnosti 9,8, so odkrili v podjetju Cyber MDX, na njo pa je opozorila tudi ameriška agencija za internetno varnost in zaščito infrastrukture.

GE...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Macquarie so odkrili prvo terapijo, ki ne zaustavi, temveč obrne potek Alzheimerjeve bolezni. Trenutno se ta nevrodegenerativna bolezen le zdravi, torej se skuša upočasniti njeno napredovanje, medtem ko stanja ni možno zavrteti nazaj. Lars Ittner in Arne Ittner s centra za demenco, ki deluje v okviru univerze, sta razvila gensko terapijo, ki je v poskusih zmanjšala izgubo spomina - v miškah. Rezultati so objavljeni v reviji Acta Neuropathologica.

V raziskavi so se osredotočili na encim p38γ, ki ga najdemo v normalno delujočih možganih in ima zaščitno funkcijo. Ob razvoju Alzheimerjeve bolezni pa se aktivnost tega encima zniža. Že v predhodnih raziskavah so odkrili, da aktivacija tega encima preprečuje napredovanje nevrodegenerativnih boleznih. Še vedno pa ni bilo jasno, ali je možno posledice odpraviti. Najnovejša raziskava kaže, da je - vsaj v miškah - to do neke mere možno. Miške so namreč z gensko terapijo (CRISPR/Cas9) pridobile že izgubljeno sposobnost pomnjenja in učenja. Stare miške so se ponovno obnašale, kot bi bile mlajše.

Alzheimerjevo bolezen zaznamuje nalaganje leh amiloida beta (Aβ), ki se napačno zvijejo. Ti potem delujejo kot katalizator, da se še drugi proteini zvijejo napačno....

Nobelove nagrade - Kot je že v navadi, se je teden razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad pričel z medicino. Letošnji prejemniki te prestižne nagrade so ameriško-britanski profesor kognitivnih nevroznanosti John O'Keefe (polovica nagrade), norveška nevrofiziologinja May-Britt Moser ter njen soprog nevrofizolog Edward I. Moser (skupaj drugo polovico) za odkritje celic, ki v možganih gradijo sistem pozicioniranja.

Okolje, v katerem se...

CBS News - Izraelska zveza za pomoč bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo je za celoten minuli teden pripravila domiselno kampanjo za širjenje ozaveščenosti o tej resni in še neozdravljivi bolezni. Povezali so se z lokalnim kino kompleksom in nič hudega slutečim obiskovalcem namesto enega filma pokazali drugega, s povsem drugačno zgodbo. Obiskovalce je to močno zmedlo in vznemirilo - ni jim bilo jasno, kaj se dogaja; nekateri so vstali v jezi, drugi so se spogledovali, nekdo v zadnji vrsti je začel mahati projekcionistu, češ kaj pa dela.

Minuto kasneje se je slika zamenjala z oglasom Zveze in gledalcem povedala, za kaj gre; ter da se z občutki, ki so jih pravkar doživeli - nervoznost, zmedo, dezorientiranost, jezo glede tega - vsakodnevno sooča že...

Slashdot - V Veliki Britaniji se soočajo s skrb vzbujajočimi trendi okužb spolno prenosljivih bolezni - v zadnjem letu je število okužb doseglo že prek štiristo tisoč. Ker je več kot dve tretjini okuženih žensk in več kot pol okuženih moških mlajših od 25 let in ker opažajo, da je mlajšim nerodno obiskati svojega zdravnika, so se odločili odkrivanje bolezni približati mlajši generaciji z uporabo sodobne tehnologije.

V razvoju je naprava, ki bo sposobna zaznati prisotnost okužbe z večino spolno prenosljivih bolezni. Delovala bo tako, da bo uporabnik napravo oslinil ali polulal, ta pa bo z uporabo mikro oz. nanolaboratorija na čipu uspela zaznati sledi infekcije in postaviti diagnozo v roku nekaj minut. Rezultate analize bo možno enostavno prebrati s priklopom naprave na telefon ali računalnik, končna prodajna cena je predvidena nekje od 50 penijev do 1 funta, prodajati pa jih nameravajo tako kot kondome, prek avtomatov.

Strokovnjaki, ki vključujejo zelo pester nabor visoko tehnoloških...

Slo-Tech - Kot poročajo na britanski spletni strani CancerResearch, so britanski znanstveniki razvili nov test raka prostate, ki je bistveno bolj natančen kot obstoječi krvni PSA test ter zmanjšuje potrebo po nepotrebnih (in bolečih) biopsijah.

Težava z obstoječim PSA testom je v tem, da ni dovolj zanesljiv, saj nivo PSA antigena ne poraste samo v primeru raka prostate, pač pa tudi v primeru povečane prostate ali pod vplivom hormonskih sprememb. Poleg tega v nekaterih primerih bolniki z rakom prostate nimajo povečanega PSA antigena. Zato PSA test zgolj kaže na verjetnost raka na prostati, za dokočno diagnozo pa je potrebna še ultrazvočna preiskava in biopsija.

Raziskovalci iz Cambridge Research Institute ter Institute of Cancer...

Slo-Tech - Znanstveniki z Rush University Medical Center v novi številki revije Journal of Neuroscience poročajo o odkriti novi tarči, ki bi jo lahko uporabili pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Njeno napredovanje bi lahko preprečili z blokiranjem encima nevtralna sfingomielinaza (znana tudi kot sfingomielin fosfodiesteraza), ki katalizira hidrolizo sfingomielina na svoja sestavna dela, to sta fosfoholin in ceramid. Sfingomielin je vrsta sfingolipidov, ki imajo na ogrodje iz višje maščobne kisline in sfingozina pripet fosfoholin. Najdemo ga v različnih celičnih membranah, največ...

Slo-Tech - Kot poroča Daily Mail, so raziskovalci iz Oxforda in Norveške ugotovili, da jemanje vitamina B morda vpliva na izgubo spomina pri Alzheimerjevi bolezni.

Raziskovalci iz Oxfordske univerze ter norveške Univerze v Oslu v članku Homocysteine-Lowering by B Vitamins Slows the Rate of Accelerated Brain Atrophy in Mild Cognitive Impairment: A Randomized Controlled Trial opisujejo kontrolirano klinično študijo, kjer so 271 prostovoljcem dajali visoke doze vitaminov B6, B9 in B12.

Analiza je pokazala, da je jemanje teh vitaminov v povprečju zmanjšalo krčenje možganov za 30% (to so dokazali s slikanjem z magnetno resonanco). Pri Alzheimerjevi bolezni se namreč možgani krčijo, s tem pa tudi upadajo kognitivne sposobnosti posameznika.



Pred tem je že bila ugotovljena pozitivna povezava med visokimi vrednostmi

New York Times - Kot poroča New York Times, so raziskovalci odkrili zanesljiv test za ugotavljanje, ali oseba je oziroma bo zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Kot opisujejo v članku Diagnosis-Independent Alzheimer Disease Biomarker Signature in Cognitively Normal Elderly People, objavljenem v Archives of Neurology, je to mogoče z razmeroma preprostim testom možgansko-hrbtenjačne tekočine (cerebrospinalnega likvorja), ki je dostopnejši in cenejši od pozitronske tomografije.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo nekaj več kot 300 posameznikov, starejših od 70 let, so jim pregledali cerebrospinalni likvor in v njem iskali protein beta amiloid (natančneje, Aβ42 oz. njegovo izoformo z 42 aminokislinskimi ostanki, ki ima najbolj izraženo težnjo po tvorbi vlaknastih struktur, ki se pri Alzheimerjevi bolezni nalagajo v možganih in tvorijo lehe), protein tau in na treoninskem ostanku 181 fosforilirani protein tau (τ181P, hiperfosforilirana oblika proteina tau se začne spontano agregirati v večje skupke,...

Ars Technica - Z vseh koncev nas prepričujejo, da dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov škoduje možganom, za kar naj bi bili prvenstveno odgovorno elektromagnetno valovanje, ki ga telefoni oddajajo. V znanstveni reviji Journal of Alzheimer's Disease pa beremo o eksperimentu na miših, ki utegne to prepričanje krepko zamajati.

Za študijo so uporabljali transgene miši, ki so imele v genom zapisan genetski kod za mutirano obliko proteina, ki je prekurzor proteina amiloid beta. Slednji je glavna sestavina amiloidnih agregatov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ali je to razlog ali posledica bolezni, še ni povsem znano. Poenostavljeno pa lahko...

Delo - Revija Occupational Environmental Medicine je objavila novo študijo švedskih znanstvenikov, Lennarta Hardella, Kjella Hanssona Milda ter ostalih sodelavcev, ki kaže, da več kot desetletna uporaba mobilnega telefona poveča tveganje za nastanek tumorjev.

Gre za več analizo dosedanjih študij, ki kaže, da daljša uporaba mobilnega telefona za 20 odstotkov poveča možnost obolelosti za akustičnim nevrinomom, benigno tvorbo, ki prizadene ušesni živec, za 30 odstotkov pa se poveča možnost za pojav malignega tumorja - glioma.


Vir slike:

Slo-Tech - Dolgo časa že lahko spremljate projekt SETI, v katerem je udeleženih veliko Slo-Tech uporabnikov. Dejstvo je, da je projekt SETI prerasel iz znanstvene potrditve (ne)obstoja izvenzemeljske inteligence v dvoboj uporabnikov v številu obdelanih paketkov, kar je pravzaprav dobro, saj je moj namen te novice obvestiti vse, ki ste pripravljeni neizkoriščeno moč svojega (pre)hitrega procesorja izrabiti za drugo (še znatno pomembnejšo) znanstveno raziskavo.

Namreč, pod okriljem Stanfordske univerze je nedolgo nazaj zaživel projekt Folding@home (F@H), ki temelji na enakem principu kot SETI. S prenesenim programom obdelujete paketke, program pa nato rezultate pošlje v bazo podatkov.

Za kaj pravzaprav gre? Cilj dotičnega projekta je, da preko internetnih uporabnikov po celem svetu (izjemno velika računska moč) končno odgovorimo še na zadnja velika vprašanja v kemiji. Izračunavanje dobljenih podatkov je primarno orientirano na spajanje posameznih proteinov, česar trenutno še ne razumemo tako,...

Slo-Tech - O tej temi je bilo povedanega že veliko, na kratko pa lahko rečemo, da sta se oblikovala dva tabora: pro et contra. Izvedene so bile že mnoge raziskave, med katerimi so škodljivost naših gizmov tako potrdili kot zavrnili. No, najnovejša raziskava se naj bi dvignila nad laboratorijske poskuse na podganah, ter se raje posvetili na človeške celice. Ugotovili so, da mobiteli definitivno izzivajo spremembe v možganskih celicah, saj naj bi sevanje mobilnikov poškodovalo prepreko, ki bi odvračala škodljive snovi v krvi od vstopa v možgane. Posledice? Glavoboli, nespečnost ter celo Alzheimerjeva bolezen. Sicer pa povdarjajo, da so bili poskusi izvedeni v laboratorijih, kjer se zaznajo vsakršne mikroskopske spremembe, tako da naj bi bilo uporabljanje mobilnikov še vedno "varno". Eh, če ne možganski, pa pljučni, če ne pljučni, pa kožni,... Klik!