Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.

Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč...

ESA - Evropska vesoljska agencija je pognala program misije ClearSpace-1, s katero bo leta 2025 izvedla prvi poskus odstranjevanja človeške nesnage iz Zemljine orbite.

V krožnici nad nami je trenutno okoli 3500 odsluženih satelitov in še 750.000 manjših delcev, med njimi ostankov preteklih karambolov med prej omenjenimi odpadki. Vsak od teh predmetov predstavlja nevarnost za še delujoče naprave in astronavte, toda organiziranega čiščenja orbitalnih smeti človeštvo nima. Vzrok za to je predvsem cena tovrstnih podvigov. V nasprotju z mnogimi tuzemskimi dejavnostmi, kjer mora proizvajalec do določene mere kriti tudi stroške odstranjevanja svojih izdelkov, satelitskim firmam tega še ni treba, same pa tudi nimajo dosti razlogov, da bi se ukvarjale s smetarstvom, saj je izogibanje nesnagi doslej zadostovalo. Toda skorajšnji nastop satelitskih megakonstelacij, kot je Starlink, ki je septembra že sprožila paniko, je pognal novo kri v ambicije po čiščenju orbite, z zagonskimi podjetji, kot so

ESA - Podrobna analiza podatkov, ki so jih pridobili vesoljski satelit Planck in zemeljskega detektorja BICEP2 in Keck Array, je pokazala, da dokazov za obstoj gravitacijski valov ni. S tem so zavrnili preliminarne rezultate, ki so jih objavili lani in so nakazovali na detekcijo gravitacijskih valov iz najzgodnejšega obdobja v zgodovini vesolja. To bi imelo pomembne implikacije za razumevanje znanosti, a so bili zelo glasni skeptični glasovi, ki so izpostavljali pomanjkljivosti v eksperimentu. Ker je poročilo o gravitacijskih valovih sedaj umaknila kar ista raziskovalna skupina, ki ga je lani napovedala, je zavrnitev praktično dokončna, vsekakor pa zelo gotova.

Gravitacijski valovi bi dokazali obstoj kratkega, a burnega obdobja v zgodovini izjemno mladega vesolja,...

Nature - Nad marčevsko objavo rezultatov meritev sevanja mikrovalovnega ozadja v vesolju, ki naj bi dokazovali gravitacijske valove in s tem implicitno potrjevali teorijo inflacije, se zgrinjajo oblaki prahu. Dobesedno, saj novi rezultati kažejo, da je projekt BICEP2 v resnici meril delce medzvezdnega prahu in ne gravitacijskih valov, kar bi lahko lepo teorijo sesulo v - prah.

O težavah so v Nature pisali že maja. BICEP2 je meril polarizacijo fotonov v mikrovalovnem sevanju ozadja, in sicer razmerje med vrtinčasto B-polarizacijo in E-polarizacijo. Iz meritev so zaključili, da se je v zgodnji fazi vesolja le-to res hitro povečevalo (inflacija) in da je to povzročilo gravitacijske valove, ki so vir B-polariziranega...

Slo-Tech - Če si dovolimo na svet pogledati z izrazito antropocentričnimi očmi - kakor da bi mogli s kakšnimi drugačnimi! - ima vesolje dva velika problema. Kakor kažejo se naše meritve, je vesolje ravno, torej evklidsko, in ne sferično ali sedlasto. Z drugimi besedami, njegova ukrivljenost je enaka nič v okviru merske napake. Po drugi strani pa je vesolje zelo homogeno in povprečno, namesto da bi bili različni deli različnih temperatur in gostot. Kar se vesolja tiče, to nista nobena problema - takšno pač je. Predstavlja pa to problem za našo teorijo velikega poka, ki šteje takšne rezultate kot skrajno neverjetne.

Vesolje je veliko. Trenutno ocenjujemo, da so najbolj oddaljeni objekti v vesolju 46 milijard svetlobnih let...

Slo-Tech - Harvard-Smithsonian Center za astrofiziko je objavil prve rezultate (članek na arXivu), ki neposredno potrjujejo teorijo inflacije, po kateri se je vesolje v prvem delčku sekunde po velikem poku (od 10^-36 do 10^-32 sekunde) izjemno napihnilo in svojo prostornino povečalo vsaj za faktor 10⁷⁸. Ekipa na projektu BICEP2 je v mikrovalovnem sevanju ozadja zaznala gravitacijske valove, kar je korak k potrditvi pravilnosti teorije inflacije.

Mikrovalovno sevanje ozadja je najstarejša slika vesolja, ki jo imamo. Gre za ostanke svetlobe iz starosti vesolja 380.000 let, ko se je vesolje dovolj ohladilo, da so nastali atomi in je postalo prozorno. Pred to točko svetloba ni mogla uiti materiji, zato vesolje ni bilo prozorno. Takrat oddana svetloba pri rekombinaciji protonov in elektronov v...

Slo-Tech - Kitajska je včeraj ob 12:59.57 po srednjeevropskem poletnem času z raketo Long March 3C z izstrelišča Śičang v provinci Sečuan v vesolje poslala plovilo brez posadke, ki se bo v sredo (polet traja 112 ur) utirilo v orbito okrog Lune na višini 15 km nad površjem. S plovilom Chang'e II namerava Kitajska preizkusiti tehnologije, s katerimi želijo v letu 2012 na Luni pristati brez posadke, do leta 2017 pa nameravajo tja poslati prvega taikonavta.

Chang'e II bo sprva krožil 100 kilometrov nad površjem, nato pa se bo postopoma spustil v eliptično orbito 15 km nad površjem. V visoki ločljivosti bo posnel načrtovano mesto pristanka za misijo na Luno Chang'e III, ki naj bi bila nared v dveh letih. Po šestmesečnem kroženju okrog...

Slo-Tech - Običajno nove posnetke neba in vesolja objavljajo NASA, ESA ali kakšna druga vesoljska agencija, a to pot moramo za trud in rezultate čestitati Microsoftu. Fantje v Microsoft Researchu so zbrali 1791 posnetkov neba, ki sta jih v zadnjih 50 letih posnela teleskopa Palomar v Kaliforniji in Schmidt v Novem Južnem Walsu v Avstraliji. Posnetki so bili zelo različne kakovosti, tako da so za souporabo terjali veliko preračunavanja in retuširanja. Z uporabo Microsoftovega HPC in programske opreme za paralelizacijo so iz njih sestavili najnadrobnejšo podobo neba, kot ga vidimo z Zemlje.

Dan Fay, vodja oddelka za Zemljo, Energijo in Okolje pri Microsoftu, pojasnjuje, da so...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je v vesolje izstrelila satelit Planck lanskega maja, četrt leta pozneje pa se je utiril v orbito okrog točke L2, od koder snema vesolje. Po približno pol leta potovanja in umerjanja instrumentov je ob koncu preteklega leta začel resno delati in do danes je napravil že nekaj izvrstnih posnetkov - mnoge smo predstavili tudi na naših straneh.

ESA je včeraj ponosno sporočila, da je Planck sestavil svoj prvi panoramski posnetek neba, kot ga vidi iz svoje orbite. V ospredju se bohoti Rimska cesta in vodoravna linija zvezd na sredi je galaktičen glavni disk. Opazimo tudi vrelce hladnega prahu nad in pod diskom, kjer se rojevajo nove zvezde. Ozadje na skrajnem zgornjem in spodnjem robu posnetka pa je...

ESA - Satelitu Planck, ki lebdi v vesolju približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje in se giblje po Lissajousovi orbiti okrog točke L2, nekoliko vestneje sledimo, ker je evropskega porekla. Te dni je Evropska vesoljska agencija (ESA) objavila posnetke medzvezdnega prahu, ki jih je Planck posnel v našem osvetju. Posnetki kažejo vlaknasto zgradbo prahu v sončevi okolici, tj. do okrog 500 svetlobnih let daleč. Lokalna vlakna so povezana z Rimsko cesto, ki je rožnata proga na spodnji polovici posnetka. Medzvezdni prah so majhni delci, skupki veliki od nekaj molekul do 0,1 milimetra.

Slika, ki jo je ESA izdala, je umetno pobarvana....

NASA - NASA je ob 400. letnici prvega teleskopa, ki ga je leta 1609 skonstruiral Galileo Galilei, pokazala nov posnetek središča Rimske ceste. Sestavljen je s posnetkov s Hubbla v bližnjem delu IR-spektra, IR-posnetkov s Spitzerja in rentgenskih posnetkov s Chandre. Združena slika je eden izmed najboljših posnetkov središča naše galaksije doslej. Fotografijo si lahko v polni...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...

NASA - Pred poldrugim mesecem je NASA v vesolje poslala teleskop Kepler, ki ima nalogo opazovati delček Rimske ceste in iskati Zemlji podobne planete. NASA je objavila, da je Kepler napravil prve posnetke izbrane destinacije, tj. ozvezdij Laboda in Lire. Prvi posnetek kaže milijone zvezd v celotnem zornem kotu Keplerja, medtem ko sta druga dva bolj približana. Znanstveniki so nad posnetkom, ki kaže 100 kvadratnih stopinj neba in 4,5 milijona zvezd, med katerimi naj bi bilo 100.000 takih, ki bi lahko imele Zemlji podobne planete, navdušeni. Druga dva kažeta le tisočinko polnega obsega; na enem je...

Slo-Tech - 3. oktobra tega leta se je Švedska Kraljeva akademija za znanost odločila, da letošnjo Nobelovo nagrado za področje fizike podeli raziskovalcema Johnu C. Mather iz Nase in Georgu F. Smoot iz Univerze v Kaliforniji za odkritje anizotropije v mikrovalovnem sevanju vesolja.

Mikrovalovno sevanje ozadja je ostanek prvotne slike vesolja, ko je materija postala prosojna za elektromagnetno sevanje. Do danes se je vesolje že tako ohladilo, da temperatura tega sevanja znaša le še 2,7 K. Mikrovalovno sevanje ozadja prihaja bolj ali manj homogeno iz vseh strani neba, njegovo detajlno sliko pa je posnel satelit COBE, izstreljen leta 1989. Iz te slike pa vseeno vidimo, da sevanje ni popolnoma homogeno. Območja z malo krajšo valovno dolžino so "vroče" točke v prvotnem vesolju, ki predstavljajo zametke...