Slo-Tech - V Karlsruheju, kjer teče eksperiment KATRIN (Karlsruhe Tritium Neutrino), so dobili prve uporabne rezultate. Ti so poskrbeli za najnatančnejše meritve mase nevtrinov, ki so dosedanjo zgornjo mejo razpolovile. Nevtrini po trenutnih informacijah tehtajo največ 1,1 eV. Za primerjavo: elektroni tehtajo 0,51 MeV, protoni pa 938 MeV. Nevtrini so tako lahko, da so svoj čas predpostavljali, da sploh nimajo mase.

Nevtrini so nevtralni delci, ki so tudi bistveno lažji od katerihkoli drugih osnovnih delcev, zato jih je izjemno težko zaznati. Skozi snov potujejo praktično brez težav, kar pomeni, da je verjetnost za interakcijo s čimerkoli skrajno nizka. Skozi Zemljo in tudi naša telesa dnevno potujejo milijarde in milijarde nevtrinov, ne da bi se nas kakorkoli dotaknili. A hkrati so nevtrini eni izmed najpogostejših delcev v vesolju, zato je njihovo poznanje pomembno.

Rezultati, ki jih sedaj objavlja kolaboracija KATRIN, so nastali v meritvah letošnjega aprila in maja. Detektor meri razpad...

Slo-Tech - Ko so septembra v CERN-u objavili rezultate treh let meritev časa preleta nevtrinov iz Ženeve v italijanski Gran Sasso, so z njimi osupnili celotno znanstveno srenjo. Meritve so namreč pokazale, da nevtrini potujejo malenkostno hitreje kot svetloba, kar je v nasprotju s trenutno veljavnim fizikalnim razumevanjem sveta. Razlika je bila majhna, znašal je vsega stotisočink, a vendarle dovolj znatna, da je ni bilo mogoče pojasniti s statističnim odstopanjem. Že v preteklosti so sicer nekatere meritve nakazovale, da bi utegnili biti nevtrini hitrejši od svetlobe, o čemer smo pisali oktobra, a so bile vse obremenjene s tolikšno negotovostjo, da tega ni bilo mogoče trditi (99-odstotni...

BBC - Septembra je veliko prahu dvignila objava fizikov iz CERN-a, da so izmerili hitrost potovanja nevtrinov, ki presega svetlobno hitrost. Ker je to odkritje v nasprotju z vso veljavno fiziko, so se fiziki hitro razdelili v dva tabora zagovornikov in nasprotnikov. Preden bo jasno, katera struja ima prav, bo treba poizkus še nekajkrat ponoviti in po možnosti isto veličino izmeriti še z drugimi, neodvisnimi metodami.

V CERN-u so merili čas, ki ga nevtrini potrebujejo za pot 732 kilometrov med trkalnikom delcev CERN v Ženevi v Švici in laboratorijem Gran Sasso v Italiji. Izmerili si hitrost dveh curkov nevtrinov, ki so imeli energije 17 GeV oziroma 28 GeV, in obakrat dobili nadsvetlobno...

PhysOrg.com - Znanstveniki v laboratoriju Fermilab v Illinoisu so objavili rezultate svojega eksperimenta, ki dopolnjujejo pred dvema tednoma obelodanjene izsledke japonskega eksperimenta T2K o oscilacijah nevtrinov. Vsi preizkusi so namenjeni iskanju odgovora na vprašanje, ali nevtrini lahko menjajo okus in kako pogosto se to zgodi. CERN in OPERA sta lani zaznala prvi primer oscilacije umetno produciranega nevtrina v zgodovini, a je šlo za izoliran dogodek. Nadaljnji eksperimenti poizkušajo osvetliti...

Slo-Tech - Ob koncu tega leta bo presahnil finančni vir za illinoiški pospeševalnik delcev Tevatron, zato bo septembra letos prisiljen po 26 letih obratovanja (zgrajen je bil leta 1983, prve trke pa so izvedli 1985.) zapreti svoja vrata. Leto 2011 je bilo že prvotno načrtovano za konec delovanja, a so nato tekla pogajanja za triletno podaljšanje obratovanja. Spričo finančne krize se je ameriško Ministrstvo za energijo odločilo, da Tevatron zaprejo po prvotnem načrtu, to je letos. Kot so zapisali v pismu, bo vse naloge Tevatrona v enakem času bistveno laže dosegel trkalnik v CERN-u, zato podaljšanje življenjske dobe Tevatrona ni smiselno. Tevatron bo ugasnil superprevodne...

Slo-Tech - Po standardnem modelu obstojijo nevtrini v treh okusih (elektronski, muonski in tauonski), a eksperimenti iz Fermilaba kažejo, da bi utegnila resnično obstajati tudi četrta vrsta nevtrinov. Doslej je bolj ali manj sprejeto dejstvo, da lahko te tri vrste nevtrinov oscilirajo in se medsebojno pretvarjajo, in prav te vrste oscilacij je meril eksperiment MiniBooNE (Mini Booster Neutrino Experiment). Znanstvenike pa je presenetilo odkritje, da je bilo oscilacij preveč.

Zaslužni...

Slo-Tech - Pretekli mesec smo pisali, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University bili ugotovili, da na radioaktivni razpad delcev vplivajo nevtrini. Natančnejše analize so pokazale, kar so naši forumaši napovedali že na začetku. Razpadna konstanta je konstantna.

Malo verjetno hipotezo o vplivu nevtrinov na razpadno konstanto so preverjali znanstveniki z Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST), Univerze...

Ars Technica - Pred štirinajstimi dnevi smo poročali, da so znanstveniki v CERN-u in italijanskem Gran Sassu odkrili, da se izmuzljivim subatomski delcem nevtrinom spreminja okus. Za potrditev te teorije bo potrebnih še več opazovanj, saj je en sam dogodek statistično premalo za utemeljitev, a če bo model potrjen, bo to hkrati pomenilo, da imajo nevtrini maso, kar moderne teorije že nekaj časa napovedujejo. Včeraj pa so v Fermilabu objavili rezultate svojih poizkusov, ki kažejo nekaj mnogo bolj čudnega. Zdi se, da imajo nevtrini drugačno maso kot antinevtrini (posredno izmerjeno preko Δm²).

Kvantni svet je resda zase svet, čuden in svetal, a ena lastnost je doslej veljala kot pribito. Antidelci imajo enake...

Slo-Tech - Nevtrini so elementarni delci iz razreda leptonov, ki si jih leta 1930 izmislil Wolfgang Pauli, da je lahko uredil svoje enačbe radioaktivnih razpadov. Ker pri beta razpadu opaženi delci niso imeli toliko energije, gibalne količine in vrtilne količine kot starševski izotopi, je predpostavil, da razliko poberejo delci, ki se imenujejo nevtroni. Žal je James Chadwick leta 1932 odkril masivne delce in jih poimenoval nevtroni, kar se je ohranilo do danes. Paulijeve skrivnostne delce je Enrico Fermi zato poimenoval nevtrino. Odkrili so jih petindvajset let pozneje.

Podobno kot antidelci antinevtrini so nevtrini sila izmuzljivi delci, saj z materijo slabo reagirajo. Vsako sekundo naše telo...

Guardian - Znanstveniki v CERN-u so včeraj vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), po tem ko so zadnjih 10 tednov izvajali tehnična vzdrževalna dela. Prve protonske žarke so po ceveh spustili že v soboto, a so jih kmalu ustavili, saj so morali zamenjati nekaj filtrov na sistemih za ohlajanje superprevodnih magnetov. Včeraj so v trkalnik spustili žarek protonov energije 450 GeV, ki ga bodo v tem mesecu pospešili do 3,5 TeV. To je največja hitrost, do katere bodo delce pospeševali v prihodnjih dveh letih. Za tem bo LHC spet nekaj časa ugasnjen zaradi dodatnega vzdrževanja in šele nato bodo delce pospešili do deklariranega maksimuma naprave, tj. 7 TeV. Fiziki upajo, da bodo s trki delcev visokih energij ujeli silhueto Higgsovega bozona.

ScienceDaily - Odkriti eno črno luknjo je relativno enostavno (nenazadnje, ena naj bi bila kar v središču skoraj vsake galaksije), odkriti binarni sistem dveh črnih lukenj pa se smatra kot eno izmed najtežjih opravil astronomije - velike so namreč samo kot kakšen sončni sistem, zato je razločevanje med dvema (in ne preprosto sklepanje, da gre za eno črno luknjo) še toliko težje. Vendar bi naj znanstvenikom iz Tucsona uspelo identificirati takšen binarni sistem.

Črni luknji, ki zaokrožita druga okrog druge približno vsakih 100 let, se vrtita s hitrostjo kar 6000 kilometrov na sekundo (za primerjavo, naše Sonce se vrti okrog središča naše galaksije s hitrostjo 220 kilometrov...

TG Daily - Nevtrini so osnovni delci brez električnega naboja s spinom 1/2 in z majhno maso, ki se gibljejo s skoraj svetlobno hitrostjo in praktično neovirano potujejo skozi snov. Nanje deluje le šibka sila, medtem ko elektromagnetna in močna sila nanje ne vplivata, zaradi česar je njihova interakcija s snovjo...

BBC - Znanstveniki so z 99.999 odstotno verjetnostjo dokazali, da nevtrini, ki jih Sonce odda, na poti do Zemlje spremenijo svoj tip. S tem dokazom so razložili že 30 let trajajočo uganko, zakaj tako malo nevtrinov pride do Zemlje. Podatke za to trditev so dobili v kanadskem observatoriju za nevtrine v Sudburyju. Observatorij je pravi arhitektonski čudež, saj je v obliki 22-meterske krogle (nekje ekvivalent desetnadstropni stolpnici) ter potopljen 100 metrov pod zemljo. V krogli je 1000 ton ultračiste težke vode, ki obkroža še dodatno maso zelo čiste navadne vode - vse to, da zmanjšajo sevanje na absolutni minimum ter zaznajo en nevtrino na uro. S tem objektom so lahko raziskovalci ugotovili, da je število elektronskih nevtrinov, ki pridejo do Zemlje, le del števila, ki jih odda Sonce (okoli 30 odstotkov), kar je, tako pravijo oni, čisti dokaz za to, da nevtrini spreminjajo svoj tip na poti do našega planeta. Klik!