Slashdot - Današnjo bero dobrih novic nadaljujemo z zadnjimi rezultati dela dr. Jure Leskovca, nekdanjega diplomanta FRI in predavatelja na Univerzi v Stanfordu, kjer se ukvarja predvsem z analizo socialnih omrežij in izluščanjem vzorcev vedenja množic oz. celo predvidevanjem bodočega vedenja. Trenutno je zaključil delo na algoritmu, ki na podlagi seznama Facebook prijateljev in njihove medsebojne komunikacije uspešno predvideva, koga bo določena oseba dodala na seznam svojih prijateljev in koga ne. Algoritem zadane v povprečju polovico novododanih prijateljev, vendar je spisan tako, da se sam uči, zato bo v prihodnosti samo še bolj natančen. Leskovec ga misli še razširiti, npr. za odgovor na vprašanje, ali je socialno omrežje že preveliko in zato...

Slo-Tech - Novo vrsto baterij, vsaj v teoriji, so to pot odkrili znanstveniki z Univerze Stanford, o čemer poročajo v članku Thin, Flexible Secondary Li-Ion Paper Batteries v reviji ACS Nano. Liangbing Hu, Hui Wu, Yi Cui in sodelavci so trdno podlago prevlekli s tankim filmom ogljikovih nanocevk in nanje nanesli še film litijevih spojin. Takšen dvojni film so nanesli na obe strani navadnega papirja in s tem dobili upogljive baterije. Litijevi plasti se vedeta kot elektrodi, medtem ko so ogljikove nanocevke zbiralniki toka. Papir opravlja funkcijo pregrade med elektrodama in mehanske podpore.

Nove baterije so debele 300 µm, prožnejše in zmogljivejše (v smislu shranjene...

New York Times - Po raziskavi, ki so jo opravili na eni izmed najbolj znanih ameriških univerz, Stanfordu, so daleč najbolj plonkajoči študenti na smeri računalniške znanosti. Pripisovanje je tukaj daleč najlažje, saj je levji delež tega sposojanje kode v programu, za kar je potrebno le označiti, kopirati in prilepiti kodo v svoj program. Da je to resen problem seveda pokažejo tudi številke, saj je bil z le 7% vseh vpisanih študentov na Stanford, ki obiskujejo program računalniških znanosti, slednji odgovoren za kar 20 do 60% vseh kršitev častne kode, Stanfordovih pravil, sprejetih leta 1921. Pravila pravijo, da študenti ne smejo plagiatizirati, kopirati dela drugih oz. pridobiti zunanje pomoči. Zaradi vseh teh kršitev pravil se je...

Slo-Tech - Raziskovalci iz univerze v Stanfordu so uporabili navaden papir, prevlečen s premazom in ogljikovih in srebrovih nanomaterialov, kot pripravo za shranjevanje energije. Metoda je uporabna predvsem zato, ker je pripravljen premaz topen v vodi in z dodatki zelo podoben črnilu ter se dobro sprime s papirjem (za razliko od plastičnih mas). Ta lastnost bi v prihodnosti izjemno poenostavila in pocenila postopek priprave takšnih baterij. Trenutno dosežene lastnosti se sicer ne morejo primerjati z baterijami danes, saj je takšen material zmožen shraniti do 7,5 Wh/kg. Za primerjavo, ekvivalentna vrednost za današnje svinčeve baterije znaša okoli 30 WH/kg. Vsekakor pa izumitelji trdijo, da bo s padcem cen nanomaterialov in porastom cen kovin to v prihodnosti zanimiva alternativa.

O tem ali si bomo baterijo nekoč lahko sami natisnili na tiskalniku in drugih revolucionarnih novostih vas bomo seveda redno obveščali.

Viri:
ScienceNow
povzetek raziskave

engadget - Litij-ionske baterije, po vseh težavah z njimi v prenosnikih, morda nimajo najboljšega ugleda za varnost, a to želijo spremeniti korejski raziskovalci iz njihovega atomskega inštituta KAERI (Korea Atomic Energy Research Institute). Za Li-ionske celice so razvili drugačno membrano, ki loči katodo in anodo in zdrži visoke temperature. Membrana, ki je sicer polimerna, se je pri visokih temperaturah stopila in povzročila požar, prebodel pa jo je lahko tudi udarec. Nove membrane so izdelane iz polietilena, nano-aluminija ter epoksi smole na fluorovi bazi, nato pa še obsevane z radiacijo....

Slo-Tech - Lenovo ima očitno težave z nekaterimi baterijami, ki jih uporabljajo v Thinkpad R60, R61, T60, T61, X60 in X61. Brez skrbi, težava ne ogroža varnosti uporabnikov (torej eksplozij ne bo), saj le-ta tiči drugje. Ko uporabniki prenosnik želijo napolniti, baterija javi, da je poškodovana oz. da se je ne da napolniti.

Vpoklic se je zgodil potiho (uradne izjave na njihovi strani ni), a za prenos je na voljo program, ki preveri stanje baterije in uporabnikom pove, če je le-ta primerna za zamenjavo. Težava naj bi se nahajala v celicah baterije in ne v kontrolnem vezju, kar pomeni, da so tajvanski sestavljalci baterij na varnem, saj so celice izdelane drugje.

O nadaljnjih informacijah poročamo.

engadget - Le kakšen bi bil avgust brez novic o baterijah. A brez skrbi, tokrat je na pomoč priskočil Sony, ki je, zaradi eksplozivne narave svojih baterij, nepričakovan vir za takšne novice. A morda se jim je reševanje težav močno posrečilo, saj obljubljajo, da jim je uspelo močno izboljšati trenutno tehnologijo Li-Ion baterij.

Z zamenjavo katode za litij-železo-fosfatovo (LiFePO) olivinevega tipa kristala so življensko dobo baterije dvignili za kar štirikrat in povišali gostoto moči na 1800 W/kg. A to ni vse, saj bo po pol ure polnjenja baterija napolnjena do kar 99 % kapacitete, po 2000 ciklih pa naj bi obdržala 80 % zmogljivosti sveže baterije. Po Sonyjevih besedah naj bi bila novost najbolj primerna za baterijska orodja, ki zahtevajo veliko moči in pogoste polnitve, saj se nova katoda odlično obnese ob visokih obremenitvah ter pri povišanih temperaturah ne doživi padca zmogljivosti.

Vse lepo in prav, dokler ne bo novih eksplozij.

engadget - Skupini raziskovalcev pod vodstvom Dr. Reinharda Baumanna na raziskovalnem inštitutu v Chemnitzu je uspelo natisniti prve baterije. V laboratoriju imajo že delujoče primerke, pri katerih natisnejo cinkovo anodo in manganovo katodo, ki ju nato prekrijejo z zaščitno plastjo. Izdelava baterije je tako zelo poceni in enostavna. Ena takšna celica zmore proizvesti do 1,5 V napetosti, a ima zelo kratko življenjsko dobo. Slednje ni problem, saj so namenjene predvsem glasovnim čestitkam, ki itak porabijo malo energije. V prid takšni uporabi je prav cena izdelave, teža in dimenzije. Zaradi tiskanja so baterije seveda zelo tanke, obenem pa ena celica tehta manj kot en gram. Masovna proizvodnja naj bi se začela še pred koncem leta.

Technology Review - Podjetje PolyPlus je razvilo baterije na osnovi litija in zraka, ki lahko v enaki masi shranijo do 10-krat več energije kot klasične litij-ionske baterije. Anoda je narejena iz litija, medtem ko funkcijo katode prevzame zrak, zaradi česar so baterije neverjetno goste. Pretekle poizkuse izdelave takšnih baterij je zaviralo dejstvo, da je litij izjemno občutljiv na vlago, medtem ko nova generacija uporablja napredno membrano, ki varuje litijevo anodo. Izdelali so celo različico, ki deluje...

bit-tech.net - Spet je tisti čas v mesecu, ko dobimo nove obljube o nekajkratni povečavi zmogljivosti baterij. Tokrat raziskovalci, ki delajo z litijem, žveplom in ogljikovimi nanocevkami, obljubljajo približno trikratno povečanje kapacitet baterij v primerjavi s trenutno običajnimi litij-ionskimi. V primerjavi s povprečnimi 500 Wh na kilogram li-ionskih baterij naj bi nove ponujale 1200 Wh/kg, kar bi pomenilo prej omenjeno trikratno večjo kapaciteto oz. manjšo in lažjo baterijo z enako zmogljivostjo. Večjo gostoto energije dosežejo z zamenjavo pozitivne elektrode, ki je v primerjavi z li-ionskimi baterijami po novem iz ogljikovih nanocevk, ki jih med seboj izolira...

Daily Tech - Na MIT-u, meki za kakršnekoli raziskave, ideje in izume, razvijajo popolnoma nov koncept baterij oz. akumulatorjev, ki za glavne sestavne dele, razen ohišja, ne uporablja trdnih snovi. Tako katoda kot anoda in tudi membrana so tekočine (elektrodi sta različni kovini), vse skupaj pa je zaprto v ohišje iz nerjavečega jekla. Zaradi tekočih kovin je treba akumulator seveda (zaenkrat) segrevati, kar pa ni problem zaradi namembnosti. Sposobne naj bi bile zadrževati mnogo več energije, kot kakršnekoli obstoječe baterije in bi bile zato namenjene za shranjevanje energije, pridobljene v ugodnih pogojih z vetrnimi oz. sončnimi elektrarnami, mogoče pa bi jih bilo uporabiti tudi namesto generatorjev v bolnišnicah. Zaradi stacionarne narave uporabe torej ni problemov z delovanjem pri višjih temperaturah, ni pa tudi potrebe po...

Nature - Vsake toliko objavimo kakšno vest o novem odkritju na področju baterij, za katerega raziskovalci obljubljajo, da bo res prebojno. Žal ti izdelki potem le redko najdejo pot do masovne proizvodnje in morebiti celo trgovin na našem koncu Atlantika. Tokrat so raziskovalci z MIT-a odkrili nov način delovanja baterij oz. akumulatorjev, ki naj bi omogočal hipno polnjenje in praznjenje; ker temelji na izboljšavi obstoječih litij-ionskih baterij pa naj bi kmalu zaživel med ljudskimi množicami.

V današnji številki ugledne revije Nature poročajo o odkritju novih ultrahitrih tunelov za transport električne energije skozi litij-železov fosfat (LiFePO₄), ki je v uporabi v litij-ionskih baterijah. To v teoriji in tudi v prototipu, ki so ga pripravili, omogoča zelo hitro polnjenje baterij (10 do 20 sekund), kar bi bilo uporabno v vseh vejah industrije - od električnih avtomobilov dalje. Srž odkritja leži v hitrosti gibanja litijevih ionov skozi elektrode, ki bi moralo biti po izračunih zelo...

The inquirer - Hewlett-Packard bo začel ponujati nove baterije z imenom Sonata za prenosne računalnike, za katere garantira vsaj tri leta delovanja brez izgube kapacitete. Razvili so jo v podjetju Boston Power, HP pa jo je modro kupil in vgradil v svoje prenosnike Enviro. Za doplačilo 30 dolarjev dobite baterijo, ki po testiranjih HP-ja zmore 1000 ciklov polnjenja in praznjenja brez upada kapacitete, kar je nekako trikrat več od običajnih - od tod triletna garancija. Poleg tega naj bi bilo baterijo v pol ure moč napolniti na osemdeset odstotkov nazivne kapacite, kar pride prav, ko se mudi. Posebej ponosni so na zelenost baterije, pravijo, saj tako uporabnikom ne bo treba menjati baterij pred amortizacijo prenosnika, kar pomeni manj smeti.

RTV Slovenija - Jutri bo minilo sto let od padca prvega in za zdaj edinega meteorita na slovenskih tleh. V vasi Avče je 31. marca 1908 ob 9. uri zjutraj odjeknil močan pok, ki so ga sprva pripisali padcu topovske kroglu, kmalu pa so ugotovili, da gre za padec nezemljskega telesa. Po najdbi so ga odnesli v Ročinj, od koder so ga poslali v Trst in nato po identifikaciji končno v muzej na Dunaju, kjer ga hranijo še danes. Meteorit ledvičaste oblike, ki tehta 1230 gramov in meri 11 cm v dolžino, sestoji večinoma iz železa in 5,5 % niklja. Njegovo starost ocenjujejo na 4,5 milijarde let, kar približno sovpada z nastankom Osončja. Uradna stran in RTV.

Na dogodek nas je spomnil denial.