X-Bit Labs - Intel je napovedal, da bo predstavil več informacij o prihajajočih osemjedrnikih na IEEE International Solid-State Circuits Conference, ki bo potekala od 8. do 12. februarja v San Franciscu. Za zdaj je znano, da bodo ti Xeoni s kodnim imenom Beckton zgrajeni na arhitekturi Nehalem v 45 nm tehnologiji, vsebovali pa naj bi 2,3 milijarde tranzistorjev. Za uporabo bodo potrebovali novo ležišče LGA-1567.

Zanimivo je, piše X-Bit Labs, da imajo trenutni štirijedrni procesorji Core i7 s kodnim imenom Bloomfiled le 731 milijonov tranzistorjev, kar lahko pomeni, da bo imel Beckton bistveno več predpomnilnika (nekateri omenjajo celo številko 24 MB). Kdaj točno jih bomo dočakali, ni znano, saj se je njihov izid pomaknil v prihodnost. Leta 2007 je Intel na IDF-ju obljubljal, da bomo osemjedrnike zagotovo videli še leta 2008, sedaj pa se zdi tudi leto 2009 ne preveč verjetno.

Ars Technica - Mooron zakon ... kaj je že to? Gordon Moore je bil soustanovitelj Intela, ki je daljnega leta 1965 zapisal nenapisan zakon, ki je kasneje dobil njegovo ime -- Moorov zakon. V njem je zapisal svoja predvidevanja glede rasti računalniške moči in povečevanja števila. Natančneje, število tranzistorjev na kvadratnem palcu se vsako leto podvoji, medtem ko se surova računska moč procesorjev podvoji vsakih 18 mesecev, je rekel. Še en pogled na ta zakon si lahko preberete na ARSTehnica. Klik!

Sillicon Strategies - Intel je včeraj uradno predstavil svoje zamisli o izdelavi procesorja, ki bo vseboval več kot milijardo tranzistorjev. Za zdaj še neimenovani procesor naj bi bil sestavljen iz štirih jeder Itaniumov II. Točnih načrtov o izdelavi Intel še ni razkril, pravijo pa, da bo procesor, izdelan v 65 nanometerski tehnologiji, nared do leta 2007. Megaprocesor™ naj bi vseboval od dvanajst do šestnajst megabajtov hitrega predpomnilnika. Vsak Itanium 2 ima približno 120 milijonov tranzisorjev in če k temu prištejemo še okrog 700 milijonov tranzistorjev potrebnih za predpomnilnik, število le-teh naraste krepko pred milijarde. Intel še pravi, da bo načrtovanje, izgradnja, razhroščevanje ter urejanje napajalnih standardov tega procesorja eden največjih izzivov procesorske tehnologije sploh. Bomo videli!

EETimes - Očitno diski niso edini, ki še dolgo časa ne bodo šli na odpad zgodovine. Svetla prihodnost je tudi na strani čipov, saj so znanstveniki na univerzi Cornell predstavili delujoč tranzistor, ki je v bistvu atom kobalta in je velik le 1.3 nanometra. Za primerjavo: današnji silicijevi tranzistorji so lahko veliki celo več kot 100 nanometrov. Čeprav gre za pomemben dosežek, pa znanstveniki navajajo, da je vse skupaj trenutno še vedno precej v povojih in da bo potrebno še veliko trdega dela, da bo tehnologija zrela za praktično uporabo. Obenem navajajo, da iščejo tudi nove alternative, ki bi lahko nadomestile sedanje silicijeve tranzistorje in poudarjajo, da so se za dostojnega naslednika zaenkrat izkazale tudi ogljikove nanocevke. Več o novem dosežku si lahko preberete tukaj.

Sillicon Strategies - V komentarjih na spodnjo novico ste se nekaj prepriali, da je 0,13 mikronov že zastarela tehnologija. Če upoštevamo to novico, je to sigurno res!

Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC v nadaljevnaju) so raziskali in omogočili proizvajanje (ne, ni napaka) 9-nm, to je 0,009 mikrona, velikih tranzistorjev. To je kar 1/10.000 (ena desettisočina) debeline človeškega lasu. Današnja super-računala, ki zasedejo kar kakšno halo ali dve, bi tako lahko spravili v prostor velik toliko, kot je velik noht.

Sicer takih čipov še ni možno proizvajati, saj bo potrebno še kar nekaj časa, da bodo izpopolnili naprave in predelali postopke izdelave. Imajo pa že delujoč 0,035 mikronski primerek, trenutno pa delajo na 0,025 mikronskem, ki je še v poskusnem stadiju. Celotno novico si oglejte tu.

X-Bit Labs - Direktor razvoja pri Intelu je sporočil, da bodo do leta 2007 njihovi procesorji dosegli neverjetno 1 milijardo tranzistorjev in to pri 0.045 mikronski tehnologiji izdelave. Kot pravijo na x-bit labs, je to zelo pogumna izjava, saj sedanji P4 Willamette (0.18 mikrona) vsebuje "le" 42 milijonov pretikal. Bomo videli!

EETimes - Kljub temu, da so procesorji danes postali cenovno dokaj ugodne in močne zverine, ki lahko poganjajo še tako zmogljive programe, se njihov razvoj kljub temu ni ustavil, ampak se nemoteno nadaljuje naprej. Danes se vsi čudimo nad procesorjem Pentium4, ki vsebuje kar 42 milijonov tranzistorjev, vendar pa nas inženirji opozarjajo, da to ni nič v primerjavi s prvimi čipi, ki bodo vsebovali kar milijardo tranzistorjev in jih bomo videli leta 2007. Da pa vmesno obdobje ne bo preveč "dolgočasno", se bomo lahko zabavali z opazovanjem, kako napreduje tehnologija izdelave. Leta 2003 bomo tako ugledali prve čipe, ki bodo izdelani v 0.09 mikronski tehnologiji, leta 2005 0.065 mikronske in leta 2007 0.045 mikronske čipe. Pusto ne bo niti pri razvoju novih ohišij za procesorje, katerim proizvajalci iz dneva v dan posvečajo več pozornosti, saj nam procesor le malo koristi, če je vsa tehnologija nabasana v tehnološko zastarelem ohišju. Intel pospešeno pripravlja svoj BBUL (bumpless build-up...

AsiaBizTech - Na AsiaBizTech strani se je pojavil zanimiv člančič o Intelovih napovedih za prihodnost. Tukaj ne gre za bližnjo prihodnost in procesorske modele, temveč za dolgoročne načrte glede proizvodnih procesov. Najbolje, da si kar ogledate tabelo:

Ime procesa	P854	P856	P858	Px60	P1262	P1264	P1266	P1268
Leto začetka uporabe	1995	1997	1999	2001	2003	2005	2007	2009
Tehnologija (mikroni)	0.35	0.25	0.18	0.13	0.09	0.065	0.045	0.032
Dolžina "vrat" (mikroni)	0.35	0.2	0.13	0.07	0.05	0.03	0.02	0.016

Do leta 2007 naj bi tako Intel s pomočjo novih MOS tranzistorjev in 0.02 mikronske tehnologije dosegel čipe s frekvenco 20GHz. A bomo potem navijali že v gigahercih ?

Yahoo News - Včeraj je bil pomemben dan za računalniško tehnologijo, saj je Intel naredil nekaj tranzistorjev (sestavnih delov procesorja) v 0.02 mikronski izdelavi. Silicij je zaenkrat še v zelo zgodnji fazi in naj bi bil dokončno razvit do leta 2007. Če ne bo prišlo do kakšnih komplikacij, lahko pričakujemo leta 2007 procesorje s hitrostjo 20 Ghz. Takrat naj bi tudi nehal veljati Moorov zakon, ki pravi, da se število tranzistorjev v procesorju podvoji vsaki dve leti (leta 2007 naj bi obstajali procesorji z 1 milijardo tranzistorjev). Ko pa bo ta tehnologija že zastarela, pa bodo morali proizvajalci poiskati nove materiale za izdelavo procesorjev ali pa uporabiti alternative (npr. kemični procesor. Zanimivost: primer kemičnega procesorja so možgani - niso ravno "hitri", so pa zmogljivi). Click!

več strani - Hm, kakšno naključje... Tako Sharky kot Anand sta danes objavila svoja članka o prihodnosti tehnologije za izdelavo procesorjev. V bistvu bi težko rekli, da gre za univerzalen članek, saj v obeh glavno vlogo igra Intel, toda do zdaj so glavni razvojni trendi vedno bili podobni. Sodeč po teh člankih lahko že čez par let pričakujemo čipe s 400 milijoni tranzistorjev pri 10GHz, ki bodo porabili manj, kot en volt za napajanje. Mooroov zakon bo torej še vzdržal? Bomo videli... Sharkyev članek najdete tukaj, Anandovega pa tukaj.