Slo-Tech - Eno izmed prvih in najgloblje vcepljenih pravil programiranja je izogibanje stavkov goto. Niso prepovedani, saj jih številni jeziki čisto lepo podpirajo, a sodijo v kategorijo grdega programiranja. Njihova uporaba je nezaželena, ker se ob nebrzdani uporabi program hitro zapaca v nerazumljivo kodo in ker je vzdrževanje takšne programske opreme bistveno težje. Dokazano je, da lahko vsak program napišemo brez stavka goto, če ga primerno strukturiramo.

Kljub temu so stavki goto trmasto ostali in v nekaterih primerih je njihova uporaba smiselna. Zasloveli so seveda v pismu nizozemskega velikana računalništva Edsgerja Dijkstre iz leta 1968, v katerem je stavke goto označil kot škodljive. Debata v naslednjih desetletjih je bila živahna, saj so nastopali argumenti za in proti, tabora pa sta še danes dva. Nekateri bi stavke goto prepovedali, drugi v njih načeloma ne vidijo nič...

CNet - Že na lanskoletnem CESu so pri Microsoftu predstavili projekt, s katerim bi dopolnili črtno kodo. V primerjavi z dvo-bitno eno-dimenzijsko omejitvijo črtne kode Microsoftov Tag lahko zadrži mnogo več informacij, kar ga naredi mnogo bolj uporabnega v resničnem svetu, kjer ni čitalcev črtne kode. Po drugi strani ima danes praktično vsak mobilni telefon vgrajen tudi fotoaparat, s katerim je mogoče prebrati Tag. Microsoft je zadnje čase nadvse aktiven pri promoviranju Taga kar kažejo tudi s programsko opremo za dešifriranje oznak, ki ni na voljo le za pametne mobilnike, temveč tudi za najcenejše mobilne telefone, ki se lahko povežejo na splet. Microsoftov Tag je 5-vrstična koda z deset trikotniki na vrstico, ki so lahko v štirih različnih...

ComputerWorld - Danes mineva 35 let, odkar je bil uporabljen prvi laserski čitalec za branje črtne kode. Znameniti dogodek se je zgodil 26. junija 1974 v Marshevem supermarketu v mestu Troy v ameriški zvezni državi Ohio, ko je neka stranka kupila paket 10 žvečilnih gumijev. Za prve patente za črtne kode so sicer prijavljali že od konca 50. let, a same po sebi brez bralnikov niso bile uporabne. Jerome Schwartz ga je kasneje izumil in soustanovil podjetje Symbol Technologies, ki ga je predlani prevzela Motorola. Tehnologija črtnih kod je tako napredovala, da je njihova uporaba danes samoumevna, saj jih imamo na vseh izdelkih. Ocenjujejo, da se vsak dan prebere 10 milijard črtnih kod. Njihova uporaba daleč presega...

RTV Slovenija - V ponedeljek zvečer ste zopet vabljeni pred male zaslone. Kot vsak drugi teden bo na sporedu oddaja Resnična resničnost. V tokratni oddaji se bomo sprehodili po podatkovnih zbirkah, nekaj besed pa namenili tudi varnosti podatkov, tako v zbirkah kot tudi doma.

Naša ekipa se je sprehajala po sejmu CeBit in na njem našla marsikaj zanimivega, čeprav je novosti precej manj kot prejšnja leta, tako da raport s sejma ne bo izostal. Spregovorili bomo tudi o zbirkah podatkov, ki jih ima država: pogledali bomo kaj za povprečnega državljana pomeni skupna zbirka za celotno državno upravo, kako bo zagotovljena varnost teh podatkov in kdo vse bo lahko razpolagal z njimi.

Podatki so pogosto v nevarnosti tudi pri nas doma: vdor v slabo zaščiteno brezžično omrežje lahko dandanašnji izvede skoraj vsak. Prikazali bomo postopek vdiranja v omrežje in pokazali, kako se pred tovrstnimi vdori zaščitimo. Da je spletna kamera lahko tudi priročen čitalnik črtne kode, ne ve vsak: programov, ki to...

Slashdot - HP je začel z vpoklicem okoli 135.000 baterij za prenosnike, po tem, ko so prejeli poročila o 16 primerih pregretja in staljenja baterij, ki se uporabljajo v prenosnikih HP Pavilion, Compaq Presario, HP Compaq in Compaq Evo.

Baterije so se vgrajevale v prenosnike med marcem 2004 in majem 2005 in so označene s črtno kodo, ki se začenja oznakami GC, IA, L0 ali L1. Za natančnejša navodila pri indentifikaciji baterije in spisek modelov, ki lahko vsebujejo baterijo z napako, si oglejte tole objavo, izvirna novica pa se nahaja tukaj.

Slashdot -

Črtne kode, neopazni črno-beli trakovi, ki nas spremljajo na vseh aritklih in jih sploh ne opazimo več, so bile predmet vročih polemik o poenotenju. Leta 1977 je Evropska unija patentirala svoje črtne kode, ki so imele, med drugim tudi zaradi ločevanja držav, eno cifro več kot ameriške. Evropski standard trinajstih števk so začeli uporabljati povsod po svetu, razen v ZDA in Kanadi, kjer so ostali pri dvanajstih.

Zavoljo globalizacije so poenotene tude črtne kode, a tokrat je zmagala Evropa in ameriška industrijska prevlada je doživela manjšo erozijo, kakor so se izrazili pri The New York Times. Seveda ne gre za nobeno tragedijo. Naslednje leto bodo ameriški čitalci črtnih kod morali brati tudi trinajstmestne kode. Da, v tem primeru so se tudi Američani morali prilagoditi globalnemu standardu. Slashdot

Wired News - Tehnologija RFID, ki naj bi v prihodnosti nadomestila klasično črtno kodo, je bila prvotno namenjena sledenju izdelkov v skladiščih, trgovinah, itd. No, sedaj pa so se pri Intel Research Seattle in Georgia Institute of Technology spomnili, da bi bilo mogoče z isto tehnologijo izboljšati zdravstveno nego starejših - vsaj tako so prepričani raziskovalci teh dveh ustanov. Tako naj bi starostnike opremili z RFID čipi in spremljali njihove dnevne aktivnosti. S pomočjo Caregiver's Assistant-a naj bi tudi zagotavljali, da bodo osebe redno jemale zdravila in se držale diete.
Čeprav je namen takšne tehnologije vsekakor hvalevreden, pa se nekateri bojimo, da ta tehnologija pomeni prevelik poseg v zasebnost in avtonomijo posameznika, saj bo z njo posameznik izpostavljen stalnemu in totalnemu nadzoru, sistem pa bo tudi odločal namesto njega, pardon, mu bo "pomagal" pri odločitvah.
Več informacij na Wired News (RFID Keeps Track of Seniors)!

Ko bo tehnologija preiskušena na starostnikih, pa...